Z gostoljubnimi salezijanci in odličnimi animatorji je bilo med skupno 468 udeleženci letos prvič kar treh Duhovnih tednov za družine v Veržeju čutiti delovanje Svetega Duha. Prvi teden sta vodila že izkušena Marjeta in Matej Bec skupaj z Eriko in Zlatkom Novak. Drugi teden se je pod vodenjem voditelja DiŽ-a Benjamina Siterja in Erike Novak odvijal ravno v času, ko so Slovenijo zaznamovale poplave, tretji teden pa je bila ekipa Mete in Primoža Halas ter Mojce in Robija Nuč sestavljena na novo.
Zahvaljujemo se glasbenima skupinama Svetnik in 2Ribi5Hlebov za čudovite slavilne večere, Rudiju in Alenki Toplak za predstavitev madžarske folklore ter vsem udeležencem, ki ste prav tako s svojimi talenti sooblikovali in obogatili program. Objavljamo vtis udeleženke tretjega tedna, ki lepo povzema vzdušje, ki ga je vedno moč čutiti v Veržeju.
Vsak trenutek je blagoslov
Tudi letos smo komaj čakali na družinske počitnice v Veržeju pod okriljem DiŽ-a, ker iz izkušenj vemo, da je to teden, ko si starši skupaj z otroki napolnimo dušo in telo in ko si odpočijemo od vsakdanjih skrbi in, kar je najpomembnejše, ko začutimo Božjo bližino in milosti, ki so nam dane. Vsak trenutek, preživet na tem svetem kraju, je blagoslov.
Jutra na družinskem tednu sem letos začenjala z osebno molitvijo. Majhna Marijina kapelica s Cirilom in Metodom ob strani je kraj, kjer se lahko iskreno zahvališ za še eno preživeto noč in prosiš za blagoslov, ki bo družino spremljal skozi dan. Nato sledi bogat zajtrk, ki ga pripravijo kuharice. Potem pa je na vrsti meni najljubši del. Udeleženci smo se vsako jutro zbrali v krogu na parkirišču pred zavodom, kjer smo zmolili in zapeli nekaj lepih pesmi. Pesmi z naslovom Žabice nismo nikoli izpustili in ker ima ta pesem tudi koreografijo, smo imeli celo jutranjo telovadbo. Otroci so uživali. Takrat sem čutila, kako smo povezani med seboj.
Za vsakega nekaj
Nato so nas animatorji navduševali s svojimi igralskimi talenti. Vsak dan so nam na odru uprizorili prizor iz življenja svetega Petra. Z veseljem sem jih spremljala in pridno poslušala, da bom izvedela čim več o življenju tega navdušujočega svetnika. Nato so mlajši odšli v varstvo, šoloobvezni otroci na oratorij, starši pa smo po navadi imeli sveto mašo s čudovitimi duhovniki salezijanci. Bog jim daj zdravja, da bomo lahko še naprej deležni njihovih ozdravljajočih in navdihujočih pridig.
Udeleženci prejšnje skupine so jih poimenovali ekspreso pridige – kratke, a takšne, ki te zadenejo in te prisilijo, da nekaj spremeniš v svojem življenju na bolje. Lahko spremeniš samo svoja očala, svoj pogled na svet, in si že zmagal.
Teden je bil bogat tudi z raznimi izobraževalnimi in vzgojnimi vsebinami, predavatelj Marko Juhant je pravi zaklad, kar se tiče vzgojnih prijemov in izkušenj, Benjamin Tomažič pa je predaval o nekemičnih zasvojenostih.
Prebirali smo odlomke iz Svetega pisma in med seboj delili svoje izkušnje. Okoli poldneva je bilo kosilo in nato čas za družino, ki smo ga izkoristili vsak po svoje. Prlekija in Prekmurje ponujata ogromno turističnih zanimivosti. Po večerji smo šli starši spet na svoja druženja, otroci pa z animatorji po svoje: risanke, filmi, pravljice ali športne aktivnosti, za vsakega se je našlo nekaj.
Med nami je vel duh veselja in medsebojne povezanosti
Mamicam z majhnimi otroki ni bilo težko prepustiti cartanja njihovih dojenčkov in malčkov drugim staršem, ki pa so se velikodušno kar sami ponudili. Ni lepšega kot držati majhno štručko v naročju in jo nežno zazibati v sladki sen. Voditeljski par, Meta in Primož, je ves čas skrbel, da so bile vse niti med seboj povezane. Čutilo se je, da ju vodi Sveti Duh. Tudi Mojca Nuč nas je s svojo pozitivno energijo in nalezljivim nasmehom povezala v eno občestvo.
Najslavnejši dogodek v Veržeju je večer, ko poteka češčenje Svetega Rešnjega telesa. V sredo je našo dvorano napolnil glas Tadeja Vindiša, pevca skupine Svetnik, ki je s svojo slavilno glasbo segel prav v vsak kotiček naših src. Njegove pesmi še vedno odzvanjajo v mojih ušesih in me vabijo, da jih prepevam. Energije, ki je bila takrat prisotna, se ne da opisati z besedami, preprosto nebeško je bilo.
Še veliko dogodkov je bilo, ki so bili blagoslovljeni in prepojeni z Božjo milostjo. Klepet ob kavi, ki se med zakonci zgodi kar tako mimogrede, je v Veržeju neizbežen. Pogovor z duhovnikom, sveta spoved, park z igrali v okolici doma, v katerem so se družili otroci, pa tudi odrasli. Vsi skupaj smo bili ena velika družina, vsi smo si pomagali.
Tega duha si je vsak posameznik želel odnesti s seboj v svoj domači kraj in to Božjo bližino ohraniti v svojem srcu čim dlje. In čutiti notranji mir, ker »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka« (Psalm 23,1).
Hvaležna sem za vsakega posameznika v tem tednu in predvsem Bogu hvala za njegovo navzočnost.
Foto: arhiv DiŽ
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Družina in Življenje.
