Kljub slabi vremenski napovedi smo vztrajali in zaupali v Božjo previdnost, kar se nam je tudi obrestovalo. Po kosilu je posijalo sonce in megle so se razbežale, zato smo se odpeljali na Rafkovo rojstno domačijo. Sprehodili smo se po čudovitih travnikih in občudovali planoto ter gozdove. Seveda tudi tokrat ni šlo brez iger, ob katerih smo se do solz nasmejali ...

Moj mož je trmast »ku bik« in na kubik. ? Drugače je priden, delaven, vse »poštima« okoli hiše, v delavnici, na njivi in lahko rečem, da ima rad mene in najine otroke. Živimo sami, tudi hišo je sam zgradil, na kar je zelo ponosen, in je nekako kar zadovoljen. Jaz pa sanjam in si želim še nekaj več za naju. Saj se pogovarja z mano, ampak zelo redko o kakšnih duhovnih stvareh, o vzgoji mogoče še, o kakšni osebni rasti, čustvih, ranah ali čem, kar jaz mislim, da bi nama obema zelo koristilo, pa bolj nerad.