Če bi čakali lepo vreme, ne bi doživeli tega lepega dneva

,

Na prvo junijsko nedeljo, nedeljo Sv. Trojice, smo se zakonci štirih zakonskih skupin iz Črnič in Kamnja na Primorskem odpravili na zaključno srečanje na Šentviško Goro. Tja nas je velikodušno povabil naš g. Rafko, ki je tudi duhovni spremljevalec vseh štirih zakonskih skupin.

Kljub slabi vremenski napovedi smo vztrajali in zaupali v Božjo previdnost, kar se nam je tudi obrestovalo. Ob osmih zjutraj smo se zbrali v Črničah, nadaljevali pot proti Mostu na Soči, kjer smo se okrepčali s kavo in ob 10.00 prispeli na deževno in hladno Šentviško Goro. Mašo je daroval g. Rafko, po maši pa nam je tamkajšnji župnik g. Franc Kavčič predstavil cerkev Sv. Vida.

Gostoljubni domačini so nam odstopili Gallusovo dvorano, tako namreč imenujejo njihov dom krajanov, kjer smo pripravili kosilo. Na Šentviški Gori naj bi bil namreč po nekaterih navedbah rojen skladatelj Jakob Petelin Gallus. Zagnani zakonci iz novonastale zakonske skupine Sv. Rok so nas presenetili s svojo zagnanostjo in pripravljenostjo. Bili smo deležni pravega nedeljskega kosila.

Po kosilu je posijalo sonce in megle so se razbežale, zato smo se odpeljali na Rafkovo rojstno domačijo. Sprehodili smo se po čudovitih travnikih in občudovali planoto ter gozdove. Seveda tudi tokrat ni šlo brez iger, ob katerih smo se do solz nasmejali. Gospod Rafko nas je tudi skozi igro preizkusil, kako se zakonca med seboj poznava.

Pot smo nadaljevali po planoti do Ponikev. Tam smo si ogledali cerkev obiskanja Device Marije, katere nastanek sega v srednji vek, v drugi svetovni vojni pa je bila požgana in skoraj povsem porušena. Ko so jo domačini po koncu vojne želeli obnoviti, so naleteli na številne ovire. Ob vztrajnem prizadevanju tedanjega župnika Janeza Lapanjeta, ki je za izdelavo načrtov zaprosil priznanega arhitekta Plečnika, so leta 1954 vendarle začeli z obnovitvenimi deli. Glavna dela, ki so jih večinoma prostovoljno opravili domačini, so bila zaključena leta 1958, baročna cerkev pa se je z obnovo povsem spremenila. Z mesta, kjer stoji, se odpira lep pogled na številne hribe nad dolinami Soče, Idrijce in Bače.

Veseli in polni lepih doživetij smo se odpeljali proti domu. Bogu smo hvaležni za to lepo srečanje in novonastala prijateljstva.

Foto: Bogdan Lozar, Andrej Albreht

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja