Prispevki

Ne zgradimo jim hiš(k)e!

Avtor: Aleš Čerin
Otrok v resnici želi proces: zbiranje ekipe "prijateljčkov", načrtovanje, iskanje in priprave materiala, želi si, da bi praktično, s svojimi rokami gradil. Pa mu to odvzamemo, da se ne bi "matral". In mu hiš(k)o kar zgradimo.

Miklavževa šok terapija

Avtor: Alenka Čampa
Zadnje tedne je beseda pogosto nanesla na dobrosrčnega škofa in kljub spodbudam, da naj fantje (stari so 7, 5 in 3 leta) napišejo pisma, se tega kar niso lotili. Na koncu je pismo napisal samo srednji sin.

Kaj pa, če bi še Miklavž napisal pismo?

Avtor: Matej Bec
Lansko leto mi je prišlo na misel, kako bi bilo dobro, če bi Miklavž na pisma odgovoril – ne samo v obliki daril in izpolnjenih želja, temveč s svojim pismom! Saj je res čudno, če pisma pišejo vedno samo otroci, iz nebes pa ni nobenega odgovora.

Obdarili smo katero od družin v stiski

Avtor: Erika Novak
Spodbujena od predavanja Božič - čas bankrota?, je Erika pisala, kako je potekalo obdarovanje v njeni družini, ko sta bila otroka še majhna.

Zaveza za prijetne obede za družinsko mizo

Avtor: Marjeta Bec
Ko sva opremljala prvo stanovanje, sva vanj postavila nesorazmerno veliko mizo. Takrat se nama še ni sanjalo, da bo za to mizo po desetih letih zakona sedelo pet otrok. Kako sta starša naredila prehod od 'ni pravil', preko diktature do zaveze. Primer družinske mize.

Očetje na "ignore"

, Avtor: Aleš Čerin
Ko gledam kakega očeta štiri-pet-šest-letnega malčka, kako se kot glava družine/odločevalec – v službi je lahko vodja oddelka, vodja prodaje, morda tudi direktor – (simbolno) na kolenih pogaja z njim, da bi, recimo, odšel s plaže na večerjo, še prej pa pospravil plavalno “mašinerijo”, se sprašujem, kam je izginila očetovska avtoriteta, kaj je z našimi očeti.