Obdarili smo katero od družin v stiski

V torek, 21. novembra 2017, je imel Aleš Čerin v Krškem predavanje z naslovom Božič – čas bankrota. Čeprav imam odrasla otroka, so spomini na naša obdarovanja in zagate povezane z njimi, še močno prisotni.

Moja otroka sta odraščala še v času ”treh dobrih decembrskih mož”, ki so se pojavljali na vsakem koraku, v vsaki bolje založeni trgovini, na ulicah, v tovarnah, … Težko je bilo otrokoma razložiti, da darila prinese samo Miklavž, pa še njemu je potrebno pisati, ostati skromen v željah. Otrok je po svetu veliko, Miklavž pa je samo en.

Miklavž je star in ne more plezati

Naš Miklavž je včasih pozabil odnesti pismo, pozabil prinesti darilo. Živimo v šestem nadstropju, Miklavž je ostarel, ne more hitro hoditi po stopnicah ali plezati po balkonih, blokov pa je veliko. Z možem sva poskušala ”modro” usmerjati želje najinih otrok. Vedno sva dodala tudi to, da Miklavž pusti na več koncih, pri eni babici, pri drugi babici, pri teti, botrci… Tako je pri nas doma prinesel nekaj malega, ostalo pa ”pustil” mimogrede še drugje.

Ko sta bila otroka večja, ko sta že razumela pomen miklavževanja, smo si skrivaj podtaknili majhne pozornosti v posteljo, ali šolsko torbo ali na mizo in je bilo veliko smeha, če smo drug drugega sredi noči zalotili ob tem početju. Dogovor je bil, da so ta darilca simbolične vrednosti.

Obdarili družino v stiski

Spomnim se, da smo se večkrat na začetku adventa odločili, da bomo namesto nas obdarili katero od družin, ki je v stiski. Že takrat so, vsaj v katoliških krogih, pisali o takih družinah, ki potrebujejo pomoč.

Otroka sta z veseljem sodelovala, se odpovedala svojim igračam, knjigam, igram, midva dodala še nekaj hrane ter priboljške za starše in otroke. V tednu pred božičem smo vse zapakirali v veliko škatlo, dodali voščilo in odposlali družini. Vsi smo ob tem čutili srečo, veselje in zadovoljstvo, otroka pa nikoli nista pomislila na darilo zase, saj sta dojela, da živimo v obilju, da imamo vsega dovolj.

Sodelovanje cele družine pri pripravi daril

Verjamem, da je težko krmariti v potrošniški mrzlici, med prepolnimi policami, med bliščem, ki odseva v očeh naših otrok in žal tudi odraslih. Pa vendar so lahko, če si iznajdljiv, praznični dnevi lepi, bogati, tudi brez bogatih daril.

Če se obdarujemo med sorodniki, lahko cela družina pripravlja darila, ki jih sami naredimo in so uporabna. Domače marmelade, posušeno sadje, sokovi, piškoti, kakšni drugi izdelki, pri katerih sodeluje cela družina so zelo uporabni. Otroci pripravijo etikete za kozarce, mami in ati ob kuhanju, vlaganju, pečenju, polnita v manjše, za darila primerne kozarce. Če naredimo še iz ostankov blaga darilne vrečke, je to lepo, praktično darilo, ki ga bo vsaka hiša vesela. Tako obdarimo celo družino, ne pa posameznika. Odrasli pa se lahko dogovorimo o ”mejah” obdarovanja.

Obdarovanje s časom

Vsekakor pa je čas, ki ga preživimo skupaj, ki ga drug drugemu podarimo, veliko več vreden. Organizirajte druženje, izlet, ogled jaslic, uprizoritev božičnih zgodb, obisk koncerta… Verjamem, da bodo spomini na takšno praznovanje zagotovo prijetnejši kot mimogrede kupljeno darilo (samo zaradi tradicije obdarovanja), s katerim velikokrat nimaš kaj početi.

Lepe praznične dneve želim.

Foto: David Everett Strickler, Unsplash