očetovstvo
Jesensko pometanje z otroki
Sinu sem naročil, naj vzame metlo in pomete listje na terasi na en velik kup. Pričakoval sem negodovanje. Predvideval sem, da bo malo pometanja in veliko igre. Na koncu bom pa tako ali tako moral pomesti sam.
Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V družinski katehezi, ki ji lahko prisluhnite vsak prvi torek v mesecu na radiu Ognjišče, so se Dani in Vilma Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič pogovarjali o posredovanju vere otrokom v današnjem svetu.
Mladi, lepi in … brez bistva. Na “komot”.
Ne poznam ju, ne poznam njune osebne zgodbe. Vem, da posplošujem, da si rišem svojo zgodbo, a zdela sta se mi simbol ne-več-tako-mladih, ki imajo vse, a jim manjka bistveno in za katere se zdi, da se težko odločajo – za bistveno. Za zakon. Za otroke.
Oče “Kajna in Abela” ali izzivi prepirov med sinovi
Starejšemu sinu je popolnoma prekipelo; zagrabil je velik kamen, letel za mlajšim bratom in vpil »ubil te bom!« Ni mi preostalo drugega, kot da sem prvorojenca na silo odstranil.
Upognjen oče
Zadnjič sva se z ženo sprehajala po gozdu in opazovala družino. Mama je držala hčerko za roko, hodila je pokončno, samozavestno, z nekakšno odločnostjo in vedrino. Oče pa je hodil sključen v grbo, nič ga ni zanimalo, s pogledom v tla, … v svojih mislih. Pokončna mama in upognjen oče. Prispodoba današnje družine. Se da očeta(e) zravnati?
Očetje na “ignore”
Ko gledam kakega očeta štiri-pet-šest-letnega malčka, kako se kot glava družine/odločevalec – v službi je lahko vodja oddelka, vodja prodaje, morda tudi direktor – (simbolno) na kolenih pogaja z njim, da bi, recimo, odšel s plaže na večerjo, še prej pa pospravil plavalno “mašinerijo”, se sprašujem, kam je izginila očetovska avtoriteta, kaj je z našimi očeti.
