Jesensko pometanje z otroki

,

Najmlajši sin, štiriletnik, zaradi prehlada na meglen oktobrski dan ni šel v vrtec in je ostal doma. In ker je bilo zjutraj zunaj še turobno jutro, ki se je hitro prevesilo v nič kaj lepše dopoldne, sva dopoldne porabila za igro z Lego kockami.

Po kosilu je končno palček Smuk razrezal meglo in pokazalo se je sonce.

Odpravila sva se na vrt za hišo, saj je preko poletja zaradi pomanjkanja časa tam nastala prava džungla.

Potrebno je bilo pograbiti odpadlo listje po zelenici, pokositi travo, opleti vrtnice ter okoli starega ribnika in po terasi pomesti listje.

Sinu sem naročil, naj vzame metlo in pomete listje na terasi na en velik kup

Pričakoval sem negodovanje. Predvideval sem, da bo malo pometanja in veliko igre. Na koncu bom pa tako ali tako moral pomesti sam. Jaz sem se lotil grabljenja listja na zelenici ob terasi in niti nisem posebej natančno spremljal, kaj počne sin.

Ko sem preveril, kako napreduje, sem presenečen ugotovil, da to počne zelo zavzeto in za svojo starost tudi zelo natančno. Ko je zaključil s pometanjem, je glasno in ponosno zaklical: SEM ŽE!

Presenečen nad tem, kako natančno je pometel teraso, sem ga pohvalil: »Kako dobro znaš pometati. Zelo dobro si pometel teraso.« Tega sem se naučil od g. Marka Juhanta. Da pohvalim konkretno, za točno določeno dobro opravljeno delo, izdelek. Otrokom ne rečem več, da so pridni.

Potem sem mu naročil, naj vzame še smetišnico in pospravi listje v vrečo za smeti. Tudi tokrat brez pripomb. Slišim samo »OK«. In čez nekaj časa je opravilo narejeno. Kar smejalo se mi je. Iz tega fanta pa še nekaj bo, sem pomislil.

Potem sva se skupaj lotila košnje trave

Jaz držim kosilnico zgoraj, on pa spodaj. Gre sicer veliko počasneje, kot če bi sam kosil, a vendarle je to naložba v prihodnost.  Pa še fant je vesel, ker se lahko igra s »ta veliko igračo«, ki je boljša kot mala, plastična kosilnica za otroke.

In kot pravim, je to enkratna naložba časa za prihodnost. Pišem iz že doživete izkušnje.

To prakso sem preizkusil že na starejšem sinu, ki šteje sedaj 9 let. Pred leti sva kosila skupaj, jaz sem vodil kosilnico zgoraj, on spodaj. Sam bi sicer zaključil z delom v pol ure, z njim pa se je čas podaljšal še za pol ure. Ampak, letos poleti je devetletnik že sam pokosil zelenico pred hišo, brez moje pomoči in brez mojega »časa«.

Iz majhnega raste veliko

Večkrat se moramo zavedati, da če otroku ne ponudimo priložnosti, če mu ne dovolimo »pomagati«, se otrok ne bo ničesar naučil. Tako pa sem svoje sinove vključil v delo – urejanje zelenic okoli hiše, in starejši sedaj že zna in zmore to opravilo opraviti sam.

Foto: Primož Peternelj

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.