Sušna pomlad kljub obilnim padavinam?

Če kaj drži za letošnjo pomlad, potem to zagotovo ni (bilo) obdobje suše. Dežja je bilo še do nedavnega res v obilju in narava se je dodobra napojila s potrebno življenjsko tekočino. Vsaj na našem koncu je bilo tako, da je voda tekla skorajda iz vsake krtine. ? A kdo ve, kaj nam bo prineslo prihajajoče poletje …

Zaščita pred vremenskimi vplivi

Doma smo se že zgodaj spomladi lotili urejanja vrta. Število lačnih ust se v naši družini še kar povečuje (sedmi član je na poti), zato smo naredili korak v smeri večje samooskrbe. Poleg tega, da smo povečali uporabno površino vrta, smo del slednjega »pokrili« z rastlinjakom.

Resda bo v slednjem zelenjava izpostavljena bolj konstantnim (tj. vremensko neodvisnim) pogojem, ne bo pa deležna padavin, ki so nujno potrebne za normalno rast. Potrebno bo poskrbeti za umetno namakanje oz. pogosto ročno zalivanje. V nasprotnem primeru bi vse posajeno propadlo zaradi suše – kljub obilnim padavinam tam zunaj.

Projekt »setev«

Vzporednice lahko opazim tudi v svojem duhovnem življenju. Čeprav lahko posejem mnogo rastlin (jutranja molitev, obiski svetih maš, branje Božje besede, odnosi v družini …), slednje še ne pomeni nujno tudi sadov oz. dobre letine.

Od mene je odvisno, ali se zaprem v svoj rastlinjak (cona udobja, hobiji, projekti …) ali pa dovolim, da sem izpostavljen »vremenskim vplivom od zgoraj« (blagoslovom, kot tudi preizkušnjam).

Kadar sem v času, ki naj bi ga sicer namenil Stvarniku, z mislimi v svojih projektih (kar se mi je letošnjo pomlad pogostokrat dogajalo … vrt je bil eden takšnih projektov), ali pa se osredotočam le na lastne težave, stiske, skrbi …, takrat nisem odprt za Božjo besedo, Božje delovanje. Posledično ostajam žejen, in to kljub vsem milostim in blagoslovom, ki jih je Bog pripravil zame.

Sušno obdobje

Tako kot v naravi, je tudi na duhovnem področju sušno obdobje del realnosti. Predvsem zadnja leta opažam, da je tudi suša (npr. v molitvi, pa tudi v najinem zakonskem odnosu) v neki meri potrebna. Vzbudi mi željo in potrebo po Božji prisotnosti in delovanju, zbistri mi spomin in hvaležnost na deževna obdobja (ki so, Bogu hvala, pogosta), predvsem pa v takšnih obdobjih poskušam črpati iz zalog.

Kaj hitro se namreč zgodi (in to potrjuje tudi letošnje pomladno vreme), da ob obilju vsega Dobrega, slednjega niti ne opazim več. Ravno nasprotno, še pritoževati se začnem. Nič boljši nisem torej od Izraelcev med njihovim godrnjanjem v puščavi (prim. 2 Mojzes 16,9).

Sušna obdobja v duhovnem življenju, bodisi v naših medosebnih odnosih, so bila in bodo del človeka. Pomembno pa se mi zdi to, da se jih ne ustrašim, da se v takšnih obdobjih še bolj oprem na Boga in njegov neusahljiv vir milosti, ljubezni in usmiljenja (prim. Janez 7,38).

---

Foto: arhiv družine Čelik