“Solčavski” rožni venec

, ,

Bilo je pred desetimi leti. Leto se je iztekalo in z družino smo si želeli preživeti krajši oddih v zimskem vzdušju v  naših gorah. Žena je dala nekaj idej, jaz pa sem šel v akcijo (saj poznate to, možje 🙂 ).  Destinacija je izbrana – gremo na Solčavsko. Moram priznati, da me ni mikala hotelska namestitev. Želel sem si začutiti utrip tamkajšnjega človeka.

In tako smo pristali pri Matkovih v Matkovem kotu.  Imeli smo se lepo, k temu je pripomogla veličastna Stvarnikova kulisa narave in pa srčnost Matkovih. Hitro smo se začutili, in bilo nam je, kot da smo prišli domov. Dnevi so minevali in bližalo se je Silvestrovo – drugi sveti večer. Gospodar nas je povabil k hišnemu blagoslovu, ki smo se mu z veseljem odzvali.

Ko se je znočilo smo se vsi skupaj zbrali na dvorišču. Gospodar je naredil križ, se Bogu in svojim zahvali za vse in jih prosi odpuščanja. Strmeč nad milijonom zvezd, ki jih v Ljubljani nikdar ne vidiš, je zadišalo po blagoslovljenem lesu, mi pa smo se med petjem božičnih pesmi skupaj odpravili mimo hlevov v breg do prvega ovinka. In tedaj je gospodarjeva mama potiho rekla svojemu možu, naj zmoli “našega”…

Ko je Vsemogočni razodel svojim angelom,  da bo ustvaril človeka s svobodno voljo in da se bo On učlovečil v njem ter kot bogo-človek zakraljeval nad vsem stvarstvom, je med nekaterimi angeli pognala prva kal napuha. Še več: Bog v naslednjem momentu razodene, da bo žena, v kateri se bo učlovečil On, postala Kraljica vsega stvarstva. To je bilo za angele, v katerih je bila kal napuha, že preveč.  S svojim odgovorom “Ne bom služil” so povzročili vojno, ki traja še danes in začne pot nenehnega približevanja Boga človeku. In tu se začne “naš” rožni venec…

V veselem delu rožnega venca premišljujemo skrivnosti od spočetja do dvanjastletnega Jezusa v templju. Koliko stvari, negotovosti, nevarnosti, pa tudi lepih stvari  se je sveti družini zgodilo v trinjastih letih!

No,  “naš”, to je Solčavski rožni venec, pa zajema čas od njegovega začetka do njegovega konca in ima teh 5 skrivnosti:

  1. Ki so ga stari očaki z gorečimi željami pričakovali

Pomislimo na Abrahama, ki mu je Bog rekel, naj zapusti svojo deželo, in spet drugič, da bo imel potomstva kot je zvezd na nebu in peska na morskem obrežju – on pa že star in brez otrok. Ali pa na Noeta, ki sledi božjemu klicu vsak dan in ga je to pripeljalo do največje “norosti” – graditve ogromne barke, ko daleč naokrog ni nobene spodobne vode niti za jadrnico? Verjetno tudi sam in moja družina  kdaj izgledamo tako nori v očeh sedanjega sveta…

  1. Ki so ga preroki veliko stoletij vnaprej oznanjevali

Vsak, ki govori Resnico je prerok. Tudi dandanes. In v luči prvega upora je Resnica preganjana. To je (bila) usoda prerokov. Ampak tudi v uri stiske nismo sami in ne skrbimo, kaj bomo govorili. Sveti Duh bo govoril po nas in nam dajal moči. Resnica o Božji Ljubezni in Življenju je možnejša od vsega!

  1. Ki ga je Marija v Betlehemski štalci rodila

Starši, se spomnite, kako ste v zadnjih dneh pred porodom hiteli urejat še zadnje podrobnosti, da bi se vaš otrok rodil v kar se da urejene razmere? No, Marija in Jožef vsega tega nista mogla načrtovati. Odzivala in sprejemala sta odločitve v danem trenutku.  Vse prepreke, negotovosti in strah pred neznanim niso mogle preprečiti rojstva Besede. in ta Beseda ima neizmerno željo: roditi se tudi v nas – pa če je naše življenje še taka štala – da bi le premogli prostorček, da bi se rodil…

  1. Ki ga je angel revnim pastricem oznanil

A ni zanimivo, da se božja slava ne razodene velikim duhovnikom in učenjakom v jeruzalemskem templju,  ampak se razodene preprostim pastirjem, ki so smrdeli po živini in so v očeh tedanjega sveta veljali za nečiste. Preprosto pastirjevo srce je odprto za Božje in ve, da ni v njegovi moči, da bi odločalo, kdaj bo deževalo in kdaj dajalo sočno pašo…  Mi pa smo pogosto tako pametni in učeni ter hočemo imeti vse pod kontrolo, a si še enega diha več ne moremo zagotoviti…

  1. Ki bo prišel sodit žive in mrtve

Odrešenjska zgodba nas uči o tem dogodku. Slišimo in beremo lahko o raznih apokaliptičnih  podrobnostih. Ne dovolimo, da nas to bega in vznemirja, pač živimo naš vsakdan tako kot to pritiče dedičem nebeškega kraljestva. Nikoli ne pozabimo, kako zelo je Gospodar Življenja usmiljen z nami, zato bodimo tudi mi usmiljeni do svojih “soborcev” v našem življenju….

Kaj se porodi v preprosti ljudski veri! Očaran nad to molitvijo in njeno rasežnostjo, sem vam želel predstaviti ta biser iz narodove zakladnice vere. 

 

 

 

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.