Na te 3 načine se lahko upremo hudiču

Vsekakor je najpomembnejše nenehno izročanje sebe samega in vsega, kar se z menoj dogaja, v ljubeči Očetov objem. S tem ne morem pretiravati.

Dani Siter

Vemo, da se hudič trudi, da bi nas ločil od Boga in njegove ljubezni. Zato pogosto ponavljamo ene in iste napake, padamo v skušnjave in delamo proti Bogu. A Bog se nikoli ne naveliča odpuščati. Tudi mi ne se smemo naveličati v tem boju.

Kako se torej uspešno upreti proti hudiču? Kaj moram vedeti in kako se moram pripraviti?

1. Biti moram v Očetovem objemu

Vsekakor je najpomembnejše nenehno izročanje sebe samega in vsega, kar se z menoj dogaja, v ljubeči Očetov objem. S tem ne morem pretiravati.

Kdor je bral Pripoved ruskega romarja, ve, kolikokrat na dan je ta Božji mož v mislih in tudi naglas izgovarjal besede: »Gospod, usmili se mene, ubogega grešnika!«

Podobno je tudi bosonogi karmeličan iz sedemnajstega stoletja, brat Lovrenc, nenehno skrbel, da je vsak trenutek dneva, ko je delal v kuhinji, na vrtu ali tiho molil v kapeli, preživel v Božji prisotnosti.

Tudi jaz lahko vsak trenutek (tudi zdaj v tem trenutku) znova ponavljam:

»Gospod, vsega se ti izročam. Ti prečisti moje misli, moje želje in vse moje odnose. Bodi ti moj Kralj in me vodi! Naj ti bo to, kar pravkar delam, všeč! Če želiš, da kaj spremenim, da to delo bolje opravim ali da ga opustim, mi jasno pokaži. Naj se zgodi tvoja volja in naj bodo moje misli, moje besede, vsak moj dih, moj korak in vse moje delo tebi v čast in slavo!«

Kdor tako dela (priznam, da se sam za to premalo trudim), je lahko prepričan, da tak odnos in taka drža preženeta še tako besnega »rjovečega leva« (hudiča). Ko se torej pojavi nasprotnik s svojo lažjo oziroma zvijačo, zaprem oči in v mislih rečem: »Oče, ti si moj Kralj. Odločam se zate in izbiram tvojo ponudbo. V Jezusovem imenu se odpovedujem hudičevi zvijači. Amen!«

2. Poznati in nadeti si moram Božjo bojno opremo

Ko moj prijatelj Pavel govori o duhovnem boju (Efežanom 6,10–18), najprej omenja »zajemanje moči«. Kaj to pomeni?

Razumem, da mi želi jasno povedati, da se sam s svojimi močmi in sposobnostmi ne morem boriti proti temu rjovečemu levu, ki ga on opiše še bolj slikovito, ko pravi, da gre za »vladarstva, oblasti, svetovne gospodovalce te mračnosti, za zlohotne duhovne sile v nebeških področjih« (Efežanom 6,12).

Kdo sem jaz, da bi se lahko »golorok« boril proti tem strašnim nasprotnikom? Zato me Pavel roti: »Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati« (Efežanom 6,13).

Kako vzvišeno: Božja bojna oprema mi je na voljo! Hvala ti Oče nebeški, da me ne pošiljaš neoboroženega v boj zoper mojega in tvojega nasprotnika. In dober vojak se mora usposobiti za boj – najprej mora poznati svojo bojno opremo.

Nekoč sem se v »jugovojski« usposabljal za »nišanđijo« samohodnega topa. Imeli smo šest mesecev »obuke« – usposabljanja: šest mesecev smo spoznavali svojo bojno opremo in se urili z njo prav rokovati.

Tudi z Božjo bojno opremo je tako: moramo si vzeti čas, da jo spoznamo in se z njo naučimo rokovati. Moramo vedeti, kaj pomenijo: pas resnice, oklep pravičnosti, obuvalo pripravljenosti za oznanjevanje evangelija miru, ščit vere, čelada odrešenja in meč Duha.

Vsa ta oprema nam v boju pride prav. Če smo pozorni, je, razen meča, ki je edini kos opreme, ki ima napadalni značaj, vse drugo obrambnega značaja.

In kako znam rokovati z mečem Duha, ki je Božja beseda? Poznam njegovo ostrino? Dovolim Duhu, da s pomočjo tega meča, ki je ostrejši kot vsak skalpel, iz mene izreže vse »rakaste tvorbe« (vsak greh)?

Ko se torej pojavi nasprotnik s svojo lažjo oziroma zvijačo, zaprem oči in v mislih rečem: »Opasan sem s pasom resnice, oblečen v oklep pravičnosti, pokrit s čelado odrešenja, obut v obuvalo pripravljenosti za oznanjevanje evangelija miru in s ščitom vere v roki se v Jezusovem imenu upiram hudiču in ga uničujem z mečem Duha, ki me opogumlja: ‘Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? GOSPOD je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati?’ (Psalm 27,1)«

3. Sprejeti moram povabilo na Jagnjetovo poročno gostijo

Kakšen privilegij! Ne morem dojeti njegove veličine. Kralj kraljev in Gospod gospodov me vabi na poročno gostijo. Na vabilu piše, naj si nadenem svatovsko – belo – oblačilo, ki naj ga prej operem v jagnjetovi krvi …

Da, vsak dan znova sem povabljen na jagnjetovo gostijo. Vsak dan znova sem povabljen, da se nasitim s kruhom življenja in napijem žive vode. Vsak dan znova mi želi Oče dati moč za premagovanje vsakdanjih življenjskih ovir ter moč za boj proti rjovečemu levu, ki išče, koga bi požrl.

Vem, da se izčrpan in sestradan vojak ne more dolgo boriti. Zato se v tem trenutku odločam in se vpisujem v Božji učni center, kjer bo moj Učitelj najboljši učitelj »Božjih borilnih veščin« med vsemu učitelji, ki je tudi Veliki Zmagovalec nad satanom, moj Odrešenik in moj Gospod, Jezus Kristus.

Foto: Unsplash

Ko ti rečejo, da si nesposoben: Kaj zdaj?

V petinsedemdeseti epizodi podkasta Odnosi so zakon je Benjamin Siter gostil Davida Sipoša, znanega slovenskega režiserja in lastnika produkcijske hiše Studio Sipoš. Pogovor je razkril ozadje Davidove poti, ki je morda še niste poznali. Prepletena je z odkrivanjem talenta, gradnjo odnosov in trdnim zaupanjem v Božjo previdnost. Je navdih za vse, ki iščejo svoje poslanstvo in želijo živeti polno življenje, prepleteno z vero in smislom.
Uredništvo

Skoraj 100 nas je bilo – doživetje, ki ga nočeš zamuditi!

Za nekatere med nami je Crikvenica in Hostel Life center naš drugi dom. Tja zahajamo že zelo dolgo, mislim, da skoraj 15 let. Vsa leta smo tam najdevali čudovito zatočišče, oazo miru, ki je umeščena čisto ob obali, prostor, ki zadovolji vse naše potrebe po miru in »odklopu« od vsakdanjika. Poleg čudovite hrane in primernih sob za bivanje, je tam mnogim tako zelo domača dvorana za naša srečanja, kjer imamo pričevanja, slavljenja, svete maše …
Dani Siter, Uredništvo

Med postom bom vse pojedel

Ena izmed najpogostejših postnih askez je odpoved določeni hrani oz. omejitev pri prehranjevanju. S tem seveda ni načeloma nič narobe, saj smo v današnjem preobilju navajeni “grickati” precej pogosto oz. pojemo (precej) več kot dejansko potrebujemo. Bistveno težje je držati zmernost in od mize oditi “na pol sit”. Po mojih izkušnjah takšna drža zahteva znatno večjo discipliniranost, odločnost in vztrajnost ...
Anže Čelik

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.