Na take vrste prošnjo nismo nikoli pripravljeni

,

V petek, 4. marca 2022, smo dobili klic naših dobrih prijateljev, če lahko pomagamo družini iz Ukrajine, ki je bila primorana zaradi vojne v Ukrajini zapustiti svoj dom, prijatelje, starše, vse svoje, …

Na take vrste prošnjo nismo nikoli pripravljeni, pa vendar nismo dolgo oklevali. Ker živimo zelo povezano s starši, praktično na istem dvorišču imamo dve hiši, je hitro stekla akcija naprej. Sami poleg štirih otrok nimamo veliko prostora, zato sem kar hitro poklicala mamo, in očeta. Odgovor je sem dobila skoraj v isti minuti:

“Pomagajmo, zmogli bomo.”

Tako smo v soboto, 5. marca, sprejeli na naš dom družino. Mamo in dva otroka. Sina in hčerko, dva najstnika. Prestrašeni, a hkrati hvaležni od prvega dne, ko smo jim pokazali njihov novi dom, rekoč: “To je vaše, dokler boste rabili, dokler boste želeli.”

Prej strah, zdaj večje zaupanje

Naši otroci so jih takoj sprejeli za svoje, za naše nove prijatelje. Že prvi večer so igrali šah in naše šahovske olimpijade so skoraj vsakovečerna stalnica. Mi smo že po naravi bolj dinamična, na hipe malce hiperaktivna družina, in ko smo se začutili, smo šli v akcijo. Otroka, Dimo in Katja, sta se hotela čim prej nekje vključiti, biti v družbi … Ker živimo na vasi, kjer smo si vsi bolj domači, je bilo lažje, enostavno. Potreben je bil le klic v Ljutomersko Gimnazijo, kjer sta vključeni tudi naši dve najstarejši, in klic na OŠ Beltinci. V torek, 8. marca sta otroka naših novih prijateljev že bila vključena v šolo.

Ker se pri nas doma zelo trudimo držati načela “delaj dobro, ker dobro se z dobrim vrača”, smo tudi mi bili naenkrat deležni pomoči okolice:

Klicali so nas sosedje, prijatelji, organizirali smo se v službi in zadovoljstvo, da smo imeli pogum in vzeli pod našo streho nove prijatelje, je neizmerno. Prej je bil prisoten strah pred vojno v Ukrajini, zdaj smo naenkrat pomirjeni in zaupamo še bolj.

Še naš najmlajši Vid mi je nekega večera, ko sva se ‘cartala’ pred spanjem, dejal: “Mama, meni se to zdi tako dobro …”

Nismo naredili veliko …

… vendar smo naredili to, kar je v naši moči. Ker dobro se z dobrim vrača in zaupamo, da več, ko nas bo mislilo, delalo in molilo za dobro, prej bo zlo tega sveta premagano.

Družina Jerebic


Foto: Tamino Petelinšek


Poglejte tudi:

Sta pripravljena pomagati ukrajinski družini?

Na tej povezavi najdete tudi PRIJAVNICO, s katero zbiramo podatke, kdo bi lahko sprejel kakšno ukrajinsko družino.

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja