Moški pohod: Iz Pleterij na Gorjance, nazaj že v temi (FOTO) + prijava za november

Dolg moški pohod - tudi z veliko višine - po Gorjancih in pod Gorjanci, tudi v lepi divjini doline Kobile. Tokrat osemnajst mož - v molitvi, v Božji besedi, pri maši ob studencu na Gospodični, v pogovorih med hojo. Za lepotice, za naše družine, za Slovenijo.

Aleš Čerin

Dolg moški pohod – tudi z veliko višine – po Gorjancih in pod Gorjanci, tudi v lepi divjini doline Kobile, ki je zaščitena kot naravna vrednota. Tokrat osemnajst mož – v molitvi, v Božji besedi, pri maši ob studencu na Gospodični (hvala Boštjan Lenart!), v pogovorih med hojo. Za lepotice, naše družine, Slovenijo.

Moški pohod postaja vedno bolj popularen, prijavilo se je 21 mož, na koncu nas je šlo 18. To, da je šlo toliko mož (doslej je bila meja 12), je bilo poskusno. In dobro se je obneslo. Tudi v prihodnje nas bo lahko več.

Na začetku. Od samostana Pleterje … Foto: Aleš Čerin

Med potjo smo pa molili rožni venec – za dober odnos z lepotico, za naše družine, za našo razdeljeno Slovenijo, … Pa tudi pri vseh znamenjih pobožnosti naših prednikov.

Takim možem pravim elita – na telesnem, duševnem in duhovnem področju ali – še drugače – to so možje po Božjem srcu: odporni na viharje, trdni v odnosu z ženo, z otroki, v službi, odporni na zmede v družbi. Hvala, možje, za zgled neomajne volje in trdnosti.

V dolini Kobile Foto: Aleš Čerin

Tema: Možje ljubite svoje žene

V dolini Kobile Foto: Aleš Čerin

Tole smo imeli za izhodišče: Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: smo namreč deli njegovega telesa. (Ef 5,25-30)

Možje ljubimo svoje žene, tako kot je Kristus ljubil svojo nevesto Cerkev – dal je zanjo samega sebe. V celoti. Tako pa tudi mi – damo vse.

Pri lovski koči v dolini Kobile Foto: Aleš Čerin

In kako praktično mož ljubi svojo ženo?

Tako, da …

  • ji je blizu – s pogledom, dotikom, nasmehom. Ljubeča naklonjenost, ljubeča bližina. Celo v Stari zavezi so to upoštevali: Če se je kdo pred kratkim oženil, naj ne odhaja v vojsko in naj se mu ne nalaga nikakršno opravilo; prost naj bo eno leto za hišo in naj razveseljuje ženo, ki jo je vzel. (5 Mz 24,5)
  • zagotavlja varnost in preskrbi: Prepreči udarce, ki bi prileteli v ženo; je “tu”, da jih lahko prestreže. Predvsem udarce od žlahte. Dela in zasluži dovolj, da ženi in otrokom zadostno zagotovi vse življenjske potrebščine – Če kdo za svojce, posebno za domače, ne skrbi, je zatajil vero in je slabši od nevernika. (1 Tim 5,8). Tudi poskrbi za finančno varnost: Je dovolj discipliniran, da omogoči, da se dela kupček za slabe čase (poskrbi, da se začne, prispevata oba).
  •  … poskrbi za vsa področja potreb, pri svoji ženi: telesno, čustveno, duhovno, … omogoča razvoj njenih talentov. Da bi lahko rekla kot ena od žena: “Ti si ravno prav zaguljen, da lahko rastem ob tebi.”
  • brez sebičnosti, brez zadržkov in brez pogojev ljubi svojo ženo. Ljubi jo, kakor je Kristus ljubil Cerkev do smrti: Izkazal je ljubezen do konca (prim. Jn 13,1).
  • išče njeno najboljše dobro, žrtvuje se v njeno korist, predaja se ji z vsem srcem, in ko je vse to končano, jo še malo ljubi.
  • … se z Božjo pomočjo upira moškim skušnjavam (gledanja za drugimi ženskami, govorjenje o drugih ženskah četudi v hecu, “nedolžno” flirtanje, pornografija, prevara – čustvena, fizična).
Proti Gospodični Foto: Aleš Čerin

Podatki: 34 km; 8:35 ur hoje; ca. 1480 m vzpona; štiri kateheze

Naloži si sled poti (desno spodaj klikni ‘Export’)

Sveto mašo pri studencu na Gospodični je daroval župnik Boštjan Lenart iz župnije Marije Snežne v Zgornji Velki Foto: Aleš Čerin
Pri Gorenjem Suhadolu po zadnji malici Foto: Aleš Čerin

Prijava na naslednji pohod: Čavensko pogorje nad Vipavsko dolino – “Preizkušnje in moške skušnjave”

  • Pohod je namenjen dobro fizično in psihično pripravljenim možem. Verjamemo, da mora biti mož pripravljen vzdržati telesne in duševne pritiske današnjega časa, obenem pa mora biti v stalnem odnosu z Bogom. Če boš na poti omagal, boš poklical ženo ali koga drugega, da te pride iskat. Gradimo može, ki bodo ostali v družinah ne glede na stiske, ki so in ki pridejo.
  • Pohod je namenjen možem, ki se pustijo nagovoriti Božji besedi, ki želijo Božjo besedo prenesti v vsakdanje življenje, so na poti in tudi sicer v življenju pripravljeni moliti in so pripravljeni odnos z Bogom postavljati na prvo mesto.

POMEMBNO: Če danes še nisi pripravljen na tak pohod, začni trenirati takoj in čez pol do enega leta se nam boš lahko pridružil.

  • Tema: Preizkušnje in moške skušnjave – Kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje. (Jak 1,2) (doma preberi Jakobovo pismo 1)
  • Čas: 19. november 2022, ob 8.00
  • Izhodišče: Parkirišče na Predmeji. Prideš z avtom. Se bomo v Ljubljani in drugih mestih “spakirali” v čim manj avtomobilov. (tule)
  • Pot: Predmeja – po Srednječavenski poti – Trnovo – Kucelj – Predmeja (33km/ca. 850m)

Gre 18 mož. Kdor se prvi prijavi, gre.

Poglej si še naslednje pohode po različnih delih Slovenije (od decembra 2022 – januarja 2023)

Galerija fotografij Jožeta Stražiščarja. Hvala, Jože.

Klikni za ogled večjih fotografij in se sprehodi po galeriji.

Foto: Jože Stražiščar, Aleš Čerin

“V meni je vulkan veselja in hvaležnosti po doživetem”

Ste že kdaj doživeli kaj tako lepega in veličastnega, da je v vašem srcu še dolgo hrumelo kot vulkan, ki se pripravlja na izbruh? ...
Dani Siter

Več kot 230 prostovoljcev Družine in Življenja na Dajemo naprej v Čatežu (FOTO)

V soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra 2024 so se v Čatežu na letnem srečanju zbrali prostovoljci, ki deluje v Družini in Življenju: ...
Marjeta Bec

Regijska srečanja: “Veselje, ko pridemo skupaj”

Prve misli naših regijskih voditeljskih parov, ko jih čaka organizacija regijskega srečanja, bi lahko bile: vabljenje, prilagajanje termina, zasedenost, bolezni, neodzivnost … Potem pa so to srečanja, ko ura prehitro teče in bi si na koncu imeli še toliko za povedati, a je žal treba domov. Tole je eden od odzivov: »V DiŽ-u čutim veselje, ko pridemo skupaj. Čutim se kot del velike družine.«
Mojca Nuč

Komentiraj