Tako kot večina kristjanov si tudi sama v postnem času zastavljam takšne in drugačne cilje, bodisi odpovedi bodisi dobra dela. Dolga leta je bila večina postnih odpovedi povezana z odpovedjo hrani ali telesnim postom. In čeprav sem bila pri »doseganju« zastavljenih odpovedi kar »uspešna«, nisem imela občutka, da te odpovedi tudi v resnici osmišljajo moj post in me vodijo bližje k Bogu.
Postni čas z možem in otroci
Po poroki sva postne naloge začela oblikovati skupaj z možem; ko so prišli otroci, sva iskala načine, kako bi se skozi postni čas skupaj, kot družina pripravljali na Veliko noč. Tako smo v dnevni sobi oblikovali kotiček, kjer smo postavili preprost križ, večji kamen, venec iz vej, prepleten z vijoličnim trakom. Trudili smo se za obisk križevega pota v župniji ter križev pot oblikovali tudi z zakonsko skupino.
Odpoved ali trud za nekaj dobrega?
Skozi leta sem spoznavala, da smisel posta ni samo v odpovedi; predvsem pa odpoved ni smiselna, če me ne vodi k Bogu. Če sem zaradi odpovedi hrani sitna in nezadovoljna in zaradi tega trpijo moji najbližji, moj post v ničemer ne odseva tega, kar si za nas želi Gospod (prim. Matej 6, 16). Zato sem se v zadnjih letih v postu začela spraševati, kaj želi od mene Gospod.
In tako sem si letos izbrala preprosto nalogo, ki na prvi pogled ne zahteva veliko volje in časa. Odločila sem se, da bom svojega moža vsako jutro, ko odide v službo, pospremila s poljubom. Vem, koliko možu pomeni, da se zjutraj lepo posloviva. In ker sama sebe dovolj dobro poznam, sem vedela tudi, da bo ta naloga zame veliko težja, kot bi bila npr. odpoved večernim prigrizkom. Ob jutrih sem namreč zelo nedružabno bitje, ki še samo sebe težko prenaša, kaj šele, da bi delila poljube svojim bližnjim. Hkrati pa logistika spravljanja štirih otrok pravočasno v šolo in v vrtec tudi terja svoj davek hitenja, priganjanja in skrbi.
Smisel posta ni samo v odpovedi; predvsem pa odpoved ni smiselna, če me ne vodi k Bogu.
Ideja: naredita v postu nekaj dobrega za svoj zakon!
Post je idealna priložnost, da postavimo trud za dobre odnose s sozakoncem na vrh lestvice naših prioritet. Če si na primer težko vzameva čas za zmenek, naj bo najina postna naloga povezana s tem. Če zvečer namesto drug drugemu v oči zreva vsak v svoj ekran, se lahko odločiva, da bova v postu ob večerih skupaj prebirala kakšno dobro knjigo, prisluhnila zanimivi oddaji ali skupaj pogledala film. Če najini dnevi minevajo brez drobnih dotikov, poljubov, izkazovanja nežnosti, se lahko odločiva za POP (= pogled, objem, poljub) projekt, o katerem sta govorila Vilma in Dani v eni od katehez na radiu Ognjišče. Možnosti je veliko in gotovo vsak od nas v srcu ve, kaj bi v postu lahko naredil za svojega sozakonca, da bi bil najin odnos lepši. Če v svoja prizadevanja povabimo še Gospoda in ga prosimo, naj nam pri tem pomaga, je »uspeh« zagotovljen.
Foto: Toa Heftiba, Unsplash
Nekaj lepega, koristnega, vidim v vsem tem razmišljanju zato se pridružujem, Marjan
Hvala za podarjeno izkustvo, Mateja. Na nadaljevalnem seminarju Čuječnost sredi vsakdanjega hrupa med 2. in 4. marcem 2018 je bila tudi nam zakoncem položena na “srce” za čutenje, za izvajanje do svojega sozakonca. Res ne vzame veliko časa in se splača, četudi meni osebno predstavlja večji izziv, ker težko naredim prvi korak in možu izkažem naklonjenost, povezanost s pogledom, še težje pa s poljubom in objemom. Se pa že izboljšuje po pravkar končanem vikend seminarju in se počutim veliko lepše in polnejše. Polno blagoslova in srčnosti še naprej. Lučka
Spominjam se 40 let nazaj, ko smo kavo iz Italije še švercali in naše sovaščanke, ki je bila s kavo zasvojena. Vedno ko jo je popila, je rekla:OOOO DA BI JE BILO OD TLE PA DO CERKVE V LOGU. V času posta pa se je kavi odpovedala.
Marjeta, bravo. Tako se dela in tako se napiše. Tole mnogo bolj pomaga – vodi k Bogu – kot vsa odpovedovanja hrani. In tudi res je težko. Pa še tole: 40 dni je dovolj dolg čas, da praksa preide v navado. Potem – drugo leto – si boš pa zadala kaj drugega. Me prav zanima kaj …
Vse dobro.
Bravo, hvala za spodbudo.M
Pozdravljena! Res je zaceti moramo z majhnimi stvarmi, dejanji, pozornostmi. Imajo pa zelo bogato sporocilo. Poljub, objem za moza za zeno neprecenljivo. In ce to dvoje se zacinimo z krizem na celu, bo imelo se drugacno tezo, saj bosta sla v svet bogatejsa, blagoslovljena, varnejsa pred vsemi pastmi tistega dne. In ce so zravrn se otroci, in vidijo objem, kriz, verjemite najdragocenejsa popotnica v njihova mlada leta. Zahtevajo malo casa, malo truda, zanjemo pa cudeze.
Naj bo blagoslovljen ta postni cas.
Janja Trost
Pozdravljena! Res je zaceti moramo z majhnimi stvarmi, dejanji, pozornostmi. Imajo pa zelo bogato sporocilo. Poljub, objem za moza za zeno neprecenljivo. In ce to dvoje se zacinimo z krizem na celu, bo imelo se drugacno tezo, saj bosta sla v svet bogatejsa, blagoslovljena, varnejsa pred vsemi pastmi tistega dne. In ce so zravrn se otroci, in vidijo objem, kriz, verjemite najdragocenejsa popotnica v njihova mlada leta. Zahtevajo malo casa, malo truda, zanjemo pa cudeze.
Naj bo blagoslovljen ta postni cas.
Janja Trost