Koliko vprašanj in pomislekov se je meni porajalo pred in ob začetkih nosečnosti!
Začetek nosečnosti z Jezusom niti malo ni bil romantičen (kot tudi preostali del življenja z Njim ne). Marija je dobila poseben obisk. Ne od Jožefa ali kateregakoli drugega moža. K njej je prišel sel in ji sporočil veselo novico, da bo spočela. In to brez človeškega posredovanja!
Marija je po enem čisto tehničnem vprašanju rekla da. Občudujem njeno noro, res noro zaupanje. Koliko vprašanj in pomislekov se je meni porajalo pred in ob začetkih nosečnosti! Ona pa je verjela, da bo tako, kot ji je bilo sporočeno.
Je tudi meni že kdaj naročil?
Občudujem njeno poslušnost. Angel ji je povedal za Elizabetino nosečnost in ona je tudi tej novici verjela. V današnjem času, ko ne vemo, če so novice še resnične ali ne, ko so naši temelji zaupanja v razne institucije, poklice in poslanstva zamajani, je Marijina poslušnost nora. Šla je k svoji sorodnici, da bi ji pomagala. Ne da bi še kje preverila, če je vest o tej, tudi nenavadni nosečnosti resnična. Angel ji je povedal, verjela je in je šla. Sama pa večkrat dlje od svojega praga sploh ne vidim. Je tudi meni angel že kdaj kaj naročil, pa se mi je zdelo, da je to čisto preveč neverjetno in nisem sledila njegovim navodilom?
Ko je Elizabeta Marijo videla in njeno dete slišalo, sta se oba razveselila. Občudujem tudi Elizabetino odprtost za navdihe in vzgibe, ki so se porajali ob srečanju z Marijo. Hkrati pa se sprašujem, koliko takšnih srečanj sem že doživela, ampak so šla mimo mene, ker so bile moje misli tako zelo zemeljske, da nisem čutila premikov Svetega Duha v meni.
Jo je bilo strah?
Premišljujem, s kakšnimi občutki je Marija odhajala od Elizabete. Jo je bilo strah, kako jo bodo z vidnim nosečniškim trebuhom sprejeli starši, Jožef, sorodniki, sosedje? Jo je bilo strah, da jo bodo zavrnili, celo ubili? Ali je hodila v zaupanju, da bo Bog poskrbel zanjo in za njenega/svojega otroka? Sama bi se na njenem mestu skrivala pri Elizabeti, ona pa je šla in se soočila z vsemi predsodki in verskimi normami.
Zanima me Marijina pot v Betlehem. Ali si je vzela s seboj kakšne stvari za dojenčka, ker je obstajala možnost, da se rodi nekje na poti? Jo je porod prehitel? Ob tako visoki nosečnosti pot zagotovo ni bila prijetna. Predstavljam si, da jezdenje na oslu z velikim trebuhom ni bilo udobno.
Tega si nikakor ne morem predstavljati!
Da ne govorim o samem rojstvu. Bila je zavrnjena, ko je potrebovala varno zavetje. Rojevala je v štali ob živalih in njihovih iztrebkih. Tega si nikakor ne morem predstavljati. Nobenega sodobnega božičnega vzdušja. Nobene topline, mehkobe, polnih krožnikov, lučk … Vendar se je tam zgodil resnični Božič. V realnosti, hladni in človeško gledano kruti. Takrat in tam se je rodil Bog. Tam je bil rojen naš Knez miru.
Kako čudovito nam je pokazal, da je mir mogoč tudi v naših smrdečih štalah.
Ob letošnjem Božiču vsem nam želim, da bi nas v naših realnostih obiskal Knez miru in naše štale naredil za svetišče, kjer se bomo srečali z Njim. Želim vsem nam noro zaupanje, takšno, kot ga je imela Marija. Ter naj bo naslednje leto blagoslovljeno in polno srečanj, ki nas bodo spreminjala.
Članek je objavljen v Reviji Družina in Življenje.
Foto: Canva
