Praznovanju moramo dati poudarek tudi s svojo zunanjo urejenostjo, zato sem se šla pred božičem ostriči, pobarvala lase, uredila obrvi, se svečano oblekla…
Med prijetnim druženjem z najdražjimi pa sem se o nečem nismo strinjali. Postala sem nejevoljna, začela sem se prepirati, namesto pogovora je nastal prepir, glasnost je naraščala, nestrpnost in nejevolja tudi…
Nihče ni hotel popustiti. Tudi jaz ne.
Danes zjutraj pa mi je nenadoma šinila v glavo misel: Ljudje vidimo zunanjost, občutimo pa karakter!
Kaj sem se naučila?
Vsaj toliko časa, kot ga namenim zunanji ureditvi, moram posvetitvi molitvi za situacijo, v katero bom prišla, osebam, s katerimi se bom srečala in urejanju svojih misli in odzivov. Predvsem tistih, ki se jih spovedujem iz meseca v mesec.
Hvala ti, Sveti Duh, za to spoznanje in spodbudo – zdaj pa te prosim, da mi jo pomagaš tudi uresničevati. Brez tvoje pomoči se ne bo nič spremenilo.
M. Z.
foto: Pixabay, Unsplash
