Preplavilo me je razočaranje, da mi ne bo uspelo. Zbudile so me besede nevrologinje med hospitalizacijo v decembru:
»Sara, z zdravili ne bomo dovolj uspešni, potrebno je vaše sodelovanje. Ne sme vam zmanjkati poguma za boj.«
Načrt
Spet sem se obrnila k Ljubimcu moje duše in začela hoditi po vodi z zavedanjem, da Moj načrt ni najboljši zame. Bližal se je 9. januar in okrog Božiča se je vame naselil Mir. Odnosi so postali spet sijoči in opolnomočeni.
Vprašanja v smislu Mi bo uspelo? Verjetno. Kdaj mi bo uspelo? Ne vem. Kaj pa, če ni ne bo uspelo? Kako bom potem? so odpadla in odpadel je Strah, ki je sporočal nevrednost, mi porezal krila in Moji načrti o predavanjih so obviseli visoko v zraku.
Ni šlo za izgubo motivacije, ampak za to, da sem na vse pretege hotela imeti »Svoj načrt«. Ko sem se za Božič predala v naročje Novorojenega, sta se naselila Mir in Zaupanje.
* Zapis je vzet iz Sarine knjige DA, Življenje!
Foto: osebni arhiv
