V Sloveniji imamo zelo dobro razvit nevladni sektor. Del nevladnega sektorja so številna društva in organizacije, ki vsaka na svojem področju opravljajo pomembno vlogo. Tako kot smo si različni med sabo ljudje, so si po svojih nazorih in prepričanjih različne tudi organizacije, ki so v svojem bistvu namenjene temu, da služijo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Država preko javnih razpisov sofinancira te organizacije, v želji, da bi na ta način dosegla s svojo pomočjo ljudi, ki potrebne pomoči preko javnih služb iz različnih razlogov ne dobijo. Sredstev, ki so na voljo, je vedno premalo. In nikoli jih ne dobijo vse organizacije.
V Družini in Življenju spremljamo pogrom, ki so ga doživeli naši prijatelji iz Zavoda Iskreni, ko so na razpisu pridobili evropska sredstva za programe v pomoč družinam, ki jih je prizadela epidemija. Tudi na nas so se v teh mesecih obračali pari, ki so ugotovili, da imajo težave v odnosih in potrebujejo terapevtsko pomoč. Ker v okviru Družine in Življenja nimamo zaposlenih terapevtov, jim sami nismo mogli pomagati, lahko smo jim samo svetovali, na koga se lahko obrnejo.
Žal je za mnoge v teh razmerah strošek terapije velika ovira na poti. Zato smo bili veseli novice, da bo Zavod Iskreni s sredstvi, pridobljenimi na razpisu, lahko brezplačno pomagal mnogim parom v stiski.
Sprašujemo se, od kdaj je pravica pridobivati sredstva na razpisih rezervirana samo za določene organizacije, po možnosti tiste, ki že leta delujejo zgolj s pomočjo javnih sredstev?
Vrednota zakona in družine, ki ju v Družini in Življenju postavljamo v središče našega delovanja, je očitno za nekatere tako moteča, da bodo zaradi podelitve sredstev organizaciji s podobnimi vrednotami skušali zrušiti ministra, ki je, kljub temu, da vodi enega najtežjih resorjev, med najbolj cenjenimi ministri.
Ne moremo se znebiti občutka, da opozicija ne ruši ministra zaradi njegovega slabega dela, temveč zaradi vrednot, ki jih zagovarja in živi.
Tako opevana strpnost, ki jo imajo nekateri polna usta, se konča takoj, ko si nekdo upa na glas povedati, da je njegova vrednota zakon in družina. V trenutku je obtožen mračnjaštva in nazadnjaštva.
Pravico imamo, da se odločimo za več ljubezni, več življenja
Trenutna situacija je odlična priložnost, da se kot družba vprašamo: ali je res bolj mračnjaško zavzemati se za življenje, kot pa življenje ubiti? Ali je res bolj nazadnjaško skrbeti za dobre odnose med zakoncema, kot pa zgolj spremljati posledice v življenjih otrok, katerih družine so razpadle?
Ta vprašanja niso retorična. Ta vprašanja so namenjena nam kot posameznikom in nam kot družbi. Mi se moramo odločiti, kakšen bo cilj poti, po kateri gre ta družba.
A želimo iti v smer smrti, (samo)uničenja ali v smer, ki vodi k več življenja, več ljubezni, k več razumevanja? Tudi mi kot kristjani se moramo vprašati, ali bomo še naprej ponižno sklanjali glavo ali pa je čas, da potegnemo črto in rečemo: dovolj je.
Čestitke Zavodu Iskreni za prejeta sredstva; prepričani smo, da jih boste znali uporabiti za dober namen številnih zakoncev in družin, potrebe katerih so v trenutni situaciji res izjemne.
Benjamin Siter v imenu Družine in Življenja
Dragi DIZ-evci!
Res sem vesela tega članka, ki ga je napisal gospod Benjamin. Podpora ministru in Iskrenim je zagotovo zelo dobrodošla. Iz nje veje pravi Duh. Verjamem in zaupam, da se v takih situacijah da narediti mnogo že s tem, da se zastavi besedo za ljudi, ki javno upajo izraziti svoje vrednote.
Vse dobro tudi pri vašem nadaljnjem delu! Naj bo blagoslovljeno!
Janja
Popolnoma podpirava z ženo te besede. Samo zdravi zakoski odnosi in družine v sestavi mož, zena in otroci so naša prihodnost. Verjamemo, da smo Božji sodelavci pri svojem delu, vzgoji in zivljenjskih rešitvah. Vse drugo so utvare. Zida si naša civilizacija zopet Babilonski stolp, ki pa se bo prej ali slej podrl.
Obilo Božjega pri vašem delu zeliva!
Irma in Franc Koren