Kako težko so nas zadele njegove besede! Kako so nam izprašale vest! Saj vsi vemo, kako smo kar nekako »odvisni od medijev«, odvisni od raznih afer in aferic, trač in novinarskih puhlic, ki nam jih vsak dan znova servirajo in nas z njimi odvračajo od Resnice. Saj vsi vemo, kakšno zmedo vse to povzroča v naših glavah, kako večkrat ne vemo, kaj je res in kaj ni, kakšno sodbo naj si o določeni stvari ali osebi ustvarimo, kako naj mislimo, da bo prav … Če je temu tako, so svoje dosegli! Mi smo zmedeni in ne znamo ločiti zrnje od plevela.
To ni in ne sme biti naša stvar in nas ne sme vznemirjati! V tej luči je vsaka razprava, članek, pogovor, TV oddaja, ki govori o aferah in škandalih, za nas izguba časa in moči.
Namesto da se ubadamo s tem, kar ne moremo spremeniti in zares ni v naši môči, je veliko bolje, da ta čas posvetimo drug drugemu – svojim otrokom, sozakoncu, dobri knjigi …, in ne nazadnje, da ta čas posvetimo svojemu odnosu z Bogom. Kako primerno je pri tem branje Svetega pisma ali knjige o odnosih, ki nas bogati in nam pomaga drug drugega razumeti!
Naj nas pri tem vodijo psalmistove besede: »Izroči svojo pot GOSPODU, zaupaj vanj, in on bo storil« (Ps 37,5).