Moj mož vsako jutro vstane prvi in zakuri v kaminu. Ko ostali počasi prilezemo iz toplih postelj, nas tako v dnevni sobi vedno pričaka topel prostor. Potem skupaj zmolimo ob adventnem venčku, mož se odpelje v službo, otroci odidejo v šolo, sama pa pospremim v vrtec najmlajšega.
Rada imam, da je doma toplo
Ker večino časa delam sede za računalnikom, me hitro začne zebsti. Zato moram skrbeti, da v kamin pravi čas položim novo poleno. Če čakam predolgo, zmanjka žerjavice in poleno se ne vžge. Potem moram začeti od začetka. Dodati dračje, papir, trske, popihati in počakati, da bo katera od iskric ponovno zanetila ogenj. Takšno početje seveda ni preveč ekonomično, saj imamo omejeno količino dračja, pa tudi trske je potrebno vedno znova nasekati iz večjih polen.
Več časa za …
Ko sem letos razmišljala, česa si želim v adventu, je bil odgovor jasen: več časa za molitev in premišljevanje Božje besede, več duhovnih in manj »posvetnih« vsebin. V zadnjih mesecih sem se vse prevečkrat zalotila, kako v trenutku nemoči ali stiske posegam po telefonu in brezciljno drsim po družbenih omrežjih. Odklop z nič truda. Pa tudi brez vsake dodane vrednosti.
Še več, odklop tiste vrste, ki te na koncu napolni s kopico informacij, hkrati pa pušča praznega. Brezciljnega in apatičnega.
Ljudje smo lena bitja
Tako kot je potrebno poskrbeti za ogenj v kaminu, da ne ugasne, moramo skrbeti tudi za naše duhovno življenje. Ker smo ljudje po naravi lena bitja, potrebujemo veliko samodiscipline in vzpodbude, da dobre navade v našem življenju ohranjamo na dolgi rok.
Spomnim se še, kako sem lani po koncu Fiata v postnem času navdušena pričakovala, da bodo moja jutra z Gospodom ostala stalnica. Toda tako kot sem se v tistih treh mesecih uspela navaditi na zgodnje vstajanje, sem se uspela (veliko hitreje in z nič truda) navaditi tudi na ugašanje budilke in spanje do zadnje minute.
Zato sem že težko čakala adventni čas
Potrebujem zunanjo vzpodbudo, da se spet naravnam na bistveno.
Včeraj sem od sodelavcev prvič slišala misel, ki me je zelo nagovorila: »Jesus is the reason for the season«. (Jezus je tisti, zaradi katerega imamo božične praznike.) Pomislila sem: Kako res! In če je to res, potem je od vseh priprav in zunanjega blišča najbolj pomembno, da si vzamem čas za druženje z Jezusom. Da redno nalagam polena in skrbim, da žerjavica ne ugasne.
Foto: Canva
