Adventni venec – modni dodatek ali vabilo k molitvi?

,

Ob začetku adventa so splet in družbena omrežja preplavile slike adventnih vencev – od tistih »klasičnih«, spletenih iz zelenja, pa do vseh mogočih variant iz različnih materialov, barv in oblik. Tudi sama sem ena tistih mam, ki rada ustvarja, in tako v naši družini vsako leto nastane malce drugačen adventni venec, pri izdelavi katerega z veseljem sodelujejo tudi otroci.

Kaj bi bilo, če bi ob vsaki svečki …

Ko sem letos gledala slike teh venčkov in adventnih aranžmajev, ki krasijo skoraj vsako stanovanje, tudi v družinah, ki morda njegovega simbolnega pomena in namena ne poznajo, sem pomislila: kako lepo je, da toliko ljudi hrepeni po svetlobi. Po luči.

In takoj nato: koliko molitve bi preplavilo našo ljubo domovino, če bi bil vsak prižig svečke na adventnem vencu molitev. Če bi se vsi zavedali, da adventni venec ni samo dekoracija, ki jo daš na mizo in objaviš na Instagramu, temveč da je adventni venec pravzaprav vabilo k molitvi.

“Kako naj verujejo, če niso slišali o njem?”

V naši družini se ob njem zberemo vsako jutro in vsak večer. V stanovanju ugasnemo vse luči in dovolimo plamenu sveče, da nas osvetli z nežno svetlobo. Ob jutrih zmolimo jutranjo molitev in preberemo dnevni evangelij. Ob večerih sledi Angel Gospodov, ki ga zmolimo ali zapojemo. Potem pa še zahvale in prošnje. Ter molitev za rajne.

Božja beseda v adventu je res bogata. Sveti Pavel nam v pismu Rimljanom obljublja: »Kdorkoli bo klical Gospodove ime, bo zveličan« (Rim 10,13). Takoj nato pa nam tudi izpraša vest: »Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?« (Rim 10, 14)

Da bi (s)poznali Luč

Ko prižigamo svečke na venčku in molimo, kličemo Gospodovo ime. Kličemo njegov blagoslov na vse ljudi. Tudi na tiste, ki prižigajo svečke, ker hrepenijo po luči. Prosimo, da bi tudi oni spoznali dar vere. Da bi spoznali tisto Luč, ki razsvetli vsako srce, olajša stisko in daje upanje. Prosimo pa tudi zase, da bomo poslušni evangeliju (prim. Rim 10,16) in da se ne bomo bali oznanjati. Vera, ki smo jo prejeli, je zastonjski dar in kar smo prejeli, smo dolžni dati naprej.


Foto: Marjeta Bec, Benjamin Siter

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.