Njegov biznis je reševanje duš.
Jezus je prišel na svet samo zato, da bi nam, ljudem, pripravil pot nazaj k Očetu – da bi nam dal priložnost za večno bivanje v nebesih. To je lahko storil le na en način, da je »sprejel kelih«: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti« (Mt 26,39). Ta kelih – njegovo trpljenje, smrt in vstajenje – je moč, po kateri je tudi meni vse mogoče. Pavel pravi: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč« (Fpl 4,13). Vem, da se to sliši neverjetno in za nas, ljudi, nemogoče, vendar je prav to zapisano v Svetem pismu. Sveto pismo pa se ne šali in je verodostojno, večno, poživlja, zdravi, očiščuje, osvobaja …
Pa da ne pozabim na »Jezusov biznis«! Kakšna čast! On mi (nama – meni in tebi) je dal službo (v tem času brezposelnosti imam službo)! On me je imel za vrednega in me je izvolil in postavil, da grem in obrodim sad – sad za večnost – to pa je »reševanje duš« (Jn 15,16). Da, On mi je dal službo sprave in mi je zaupal besedo sprave (2 Kor 5,19-20). In prav v današnjem berilu me Pavel opominja: »Opominjam vas torej, jaz ujetnik v Gospodu: živíte, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani« (Ef 4,1).
Kaj konkretno zame (in zate) pomeni ta služba – ta Jezusov biznis? Pomeni, da sem (sva) namesto Kristusa poslan k ljudem, da jim prinesem besedo sprave: »Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20)! Seveda, reševanje duš je sprava z Bogom – je spreobrnjenje in je vrnitev k Očetu.
In že slišim izgovore: »Kako naj to delam jaz? To naj delajo tisti, ki so usposobljeni.« Že že, pa tudi ne! Ko sta Peter in Janez v Jezusovem imenu ozdravila hromega, so ju privedli pred sodni zbor. In kaj se je zgodilo? »Videli so Petrovo in Janezovo pogumno odkritost; opazili so, da sta preprosta človeka in brez izobrazbe. Čudili so se in so spoznali, da sta se družila z Jezusom« (Apd 4,13). To velja tudi za nas! Tudi mi smo preprosti in brez (teološke) izobrazbe. Če se »družimo z Jezusom«, nam On da »pogumno odkritost«, da zmoremo pripovedovati, kaj se v nas in z nami dogaja, kako nas On spreminja in nam pomaga (pre)živeti sredi vsakodnevnih bitk in se izogniti čerem sebičnosti, jeze, napuha, privoščljivosti, ljubosumja, sovraštva, zamerljivosti …
In moj delež pri tem »Jezusovem biznisu« je moje pričevanje – sem priča: povem, kaj sem videl, slišal, doživel … Povem, kako me nagovarjajo današnje Pavlove besede: »Drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh« (Ef 4,2-6).
Danes bodimo dobri sodelavci Ljubezni – bodimo pogumne in odkrite Jezusove priče! Danes prinašajmo besede sprave vsem, h katerim nas pošilja!
S. Bradač
