Hči se pripravlja na zakrament svete birme. Pred kratkim se je udeležila tudi duhovnega vikenda. Vesela sem, ko slišim, kako jih animatorji spodbujajo k duhovni pripravi na ta zakrament. To je bila priložnost za spoznavanje Svetega Duha, obljubljenega duhovnega tolažnika, prijatelja in vodnika. Priložnost za poglobitev odnosa z Bogom, dobrim Očetom, kateremu lahko zaupamo prav vse in nas ima kljub vsem nespametnim dejanjem še vedno enako rad.
Kako to vem?
Vem, ker me nagradi z notranjim mirom in notranjo svobodo. To je občutek, ko si svoboden od pritiskov zunanjega sveta, ki nam v reklamah ponuja vse mogoče. Ponuja nam izvrstno hrano, krasna oblačila, nepozabna potovanja, igrače, ki jih otroci nujno potrebujejo, zbiranje pokemonov, točk, nalepk in še bi lahko naštevala. Ne more pa ti dati pravega miru in svobode. Verjetno nisem edina s takšnimi izkušnjami?
Spominska knjiga
Pred kratkim mi je neka deklica ponudila svojo spominsko knjigo, da ji vanjo narišem nekaj za spomin. Bila sem presrečna. V srcu se mi je prebudil občutek iz mojega otroštva, ko smo zbirali znamke in prtičke in si med seboj izmenjevali spominske knjige. Šla sem iskat še svojo. In sem jo našla! Zavito v ovoj iz tkanine, ki se ni prav nič uničila.
Knjiga me je povrnila v otroštvo. V meni so se prebudili spomini. Pa tudi nemoč, ko sem na eni izmed strani našla ilustracijo prijateljice, ki je ni več med nami. Spomnila sem se nanjo, bila je plemenita oseba, polna življenjske energije in vedno nasmejana. Pomislila sem, le kaj je skrivala za svojimi sijočimi očmi. A nekatera vprašanja ostanejo neodgovorjena. Pomembno je, da vztrajamo v dobrem.
Kdo pravi, da ni težko?
Svoje otroke učim strpnosti in Jezusovega nauka, da naj ne storijo drugim tistega, česar ne želijo, da bi drugi storili njim. Če je težko, me vprašate? Seveda je! Zelo težko! Ker so ves čas vpeti v pasti tega sveta, kjer med seboj tekmujejo, kdo ima boljši mobi, teniske, tablico, pulover, kolo in še bi lahko naštevala. Ker nimajo izkušenj, se še ne morejo zavedati, da so to minljive stvari. Gledajo skozi otroške oči, ko je največja čokolada najbolj privlačna.
Zato pa prosimo Svetega Duha, da jim pomaga na njihovih poteh odraščanja. In da jim ves čas šepeta na uho, da so ljubljeni in sprejeti točno takšni, kot so. Božji otroci, vsak s svojim namenom in vlogo v velikem Božjem načrtu.
Foto: Canva
