Namenoma nočem uporabljati izraza gej in lezbijka, ker zame to ne obstaja. Nikogar nočem označiti s to nalepko, če se nekdo deklarira tako sam, naj se, a v mojih očeh je človek, moški ali ženska, je oseba, tako kot jaz. In oba imava dostojanstvo človeka. Vsi imamo svoje dobre in slabe strani. Vsi imamo svoje težave. Vsi imamo kdaj občutek, da nas “drugi” ne razumejo. Vsi smo že kdaj v življenju izkusili krivico. Življenje ni vedno “fer”. Ali je “fer”, da imaš očeta alkoholika? Ali je “fer”, da imaš mamo, ki se drogira? Ali je “fer”, da ti umre otrok? Ali je “fer”, da sta se tvoja starša ločila ali pa da se nimata več rada? Ali je “fer”, da ne najdeš ta prave punce ali fanta? Ali je “fer”, da si moral odrasti brez očeta? Ne, ni. To so krivice, ki se ti v življenju zgodijo, in zaradi katerih si lahko upravičeno jezen, razočaran, žalosten, besen …
Ampak država ni bog in od nje ne moreš zahtevati, naj ti da nekaj, zato ker čutiš, da se ti godi krivica. Ne more ena Francka zahtevati, naj ji država priskrbi Franclna, ker je njena pravica, da se poroči. Sicer lahko uzakonimo prisilne poroke. Ne more neka mama zahtevati, naj ji država vrne sina, ker je umrl v prometni nesreči … To je absurd. Za moje težave niso krivi drugi in ne kažem s prstom nanje.
Lahko pa država pomaga, da bi bilo krivic čim manj in naredi kaj za preventivo pred ranjenimi družinami. Kako bo ta zakon prispeval k manj nasilju v družinah? Kako bo ta zakon omogočil, da bo manj ločitev? Kako bo ta zakon pomagal otrokom, da si bodo znali poiskati pravega moža ali ženo in mu/ji ostati zvesti? Kako bo ta zakon preprečil zlorabe otrok? Kako bo ta zakon prispeval k razumevanju problematik ljudi, ki jih privlači isti spol? Ne bo. Saj sami lahko vidimo, da že sedaj ustvarja samo razdor. Ta zakon, o katerem bomo odločali na referendumu, nas samo ločuje. Še dodatno nas želijo deliti, da lahko vladajo po svoje. Zato ne podpiram tega zakona. Ker, ja, slovenske družine so ranjene, ampak treba jim je resnično pomagati, ne pa jih uničiti do konca tako, da ljudem vržeš kost in se pogrizejo med sabo.
Zame je ta zakon samo provokacija. Kar poglejte, koliko ljudi se zaradi njega razburi in postanejo živčni, agresivni, nestrpni, ne glede na to, kako bodo volili. In ja, nestrpen nisi, če se ne strinjaš. Strpnost se pravzaprav lahko začne šele, KO se ne strinjaš. Ker strpen si takrat, ko svoje drugačno mnenje poveš na nenasilen in nežaljiv način.
