Zdravniki pravijo, da moram vsak dan hoditi in vsak dan “zašvicati”. Tako sem se včeraj odpravil na pot po gozdovih in skozi vasi v okolici Ljubljane. Kar dolg pohod je bil. Tak počasen.
V roki sem držal rožni venec in “nabiral” zdravemarije in očenaše. Priznam, da ne cel čas.
V vasi Orle ugledam mamco, staro kakih 80 let, ki se je z dvema berglama počasi odpravljala na sprehod. Pozdravil sem jo in jo ogovoril. Povedala mi je, da ima težave s srcem, da ima vgrajen spodbujevalnik srca in da ji je – tako kot meni – zdravnik zapovedal gibanje. Pa sem ji še jaz povedal za levkemijo.
V moji roki je zagledala rožni venec. Vprašale me je, če molim in povedala, da ona vsak večer zmoli rožni venec. Tistega, ki je ta dan na vrsti.
Zmenila sva se, da si bova do konca meseca oktobra, meseca rožnega venca, vsak dan izmenjala eno desetko. Ona bo molila zame, da se mi levkemija ne ponovi, jaz pa zanjo, da ji srce dobro služi.
Saj ne vem, če sva kaj “na boljšem” – število desetk bo ostalo enako, je pa prijetno zavedanje, da ena mamca na Orlah moli zame.
Foto: Daniele Levis Pelusi, Unsplash
Spoštovana gospa Martina! Hvala, ker berete moje prispevke. Bogu hvala za njih. To ni od mene, to je od Njega. Hvala za ta lepi objem v obliki molitve rožnega venca. Blagoslova!
Spoštovani gospod Igor! Dobro ste opazil. Sam imam rožni venec z vrvico. In res tudi vrvica zdrži, ker premalo molim. No, sedaj po levkemiji pa veliko, veliko več. A nas mora res zadeti hudo, da več molimo? Zame že to velja. Vse dobro želim. In Božjega blagoslova.
Spoštovana gospa Andreja! Hvala za vaš topel komentar. Kako lepo ste zapisali: “Ko smo bili v okviru Diž-a kot družina in zakonca povezana v molitvi za vaše zdravje, sem tudi sama čutila to moč ozdravitve pri vas in ravno tako sedaj v času pandemije, ko molimo zbrani ob večernih urah za ozdravljenje vseh bratov in sester, da bi ostali zdravi povezani v molitvi skupaj in širili evangelij.” Kako res je to, da molitev za drugega, tudi nas same poživlja in povezuje v Bogom!
Hvala za vse vaše molitve.
Hvala vam g. Aleš za ta prispevek in praktično vsi vaši prispevki me pobožajo. To, da posvetiš čas drug drugemu v molitvi rožnega venca, to je dejansko najbolj dragoceni, posvečeni čas, dejansko nas posvečene molitve ne samo povezujejo tudi ozdravljajo in krepijo našo vero in nam dajo moč in blagoslov. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.(Mt 18,15-20). Ko smo bili v okviru Diž-a kot družina in zakonca povezana v molitvi za vaše zdravje, sem tudi sama čutila to moč ozdravitve pri vas in ravno tako sedaj v času pandemije, ko molimo zbrani ob večernih urah za ozdravljenje vseh bratov in sester, da bi ostali zdravi povezani v molitvi skupaj in širili evangelij.
Hvala za iskrico gospod Aleš!
Tudi slika me je nagovorila. Rožnvenske jagode so povezane z žičko. Koliko molitev zdržijo te žičke? Koliko molitev zdržijo vrvice? Zakaj dandanes namesto žičk uporabljajo pretežno vrvice? Žičke so ja trpežnejše. Morda pa tako malo molim(o) rožni venec, da tudi vrvice zdržijo več let, morda kar celo življenje…..
Hvala g. Aleš, vaši prispevki so mi vedno pri srcu, rada jih preberem. Še jaz vas bom vse DIŽ-evce objela v molitvi rožnega venca.