Mlad človek, ki se odloča za življenje v partnerskem odnosu, hrepeni po idealnih partnerskih zvezah, v katerem bodo stvari šle kot po maslu. Običajno so prvi meseci zaljubljenosti res takšni in človek kar ne more razumeti, kako je v njegovi okolici toliko zakoncev, kjer je zveza vse prej kot ljubeč odnos.
Ali se za partnersko zvezo ter kasneje za kreiranje in življenje v družini že rodimo pripravljeni?
Če propade v Sloveniji približno tretjina zakonov, temu ni tako. Kaj narediti? Človek zahodne družbe v krščanski antropologiji ne prepoznava možnosti za razvoj sebe in partnerskega odnosa. Iz nekaterih raziskav lahko povzamemo, da prihaja do zavračanja krščanske zakonske in družinske morale ter nauka zaradi nepoznavanja nauka in neprilagojenega posredovanja verskih resnic in norm. Temu lahko dodamo še težo dogodkov polpretekle zgodovine, ki so se dogajale v našem okolju. Žuganje s prstom ni več v modi. Postavi se logično vprašanje:
Kaj je v zakonskih skupinah tako drugače?
Kaj je v zakonskih skupinah tako drugače, da pa ti pari lahko zaupajo in pričujejo o pozitivnih učinkih vere in religioznosti na kvaliteto njihovih zakonov in življenjsko zadovoljstvo?
Naredili smo nekaj kratkih intervjujev s člani zakonskih skupin Družine in Življenja iz različnih krajev po Sloveniji. Z zakonci smo se pogovarjali, kakšne pozitivne spodbude zakonci doživljajo v zakonskih skupinah in jim pomagajo pri izgradnji njihovega partnerskega odnosa in vzgoji otrok, ali kaj pogrešajo ter kakšno vlogo ima pri tem duhovnost.
Iz odgovorov lahko razberemo veliko zadovoljstva in pozitivnih sprememb, ki jih prinesejo zakonske skupine. Vsi pari so izpostavili velike prednosti namenjanja časa srečevanju z drugimi pari, kjer si izmenjujejo izkušnje in ob pripravljenem gradivu predelujejo teme, ki so za dober odnos pomembne. Istočasno s krepitvijo odnosa tudi izboljšujejo klimo v družinskem okolju, kar pozitivno vpliva na ostale družinske člane.
Intervjuvanci poudarjajo pomen duhovnosti v zakonski skupini. Božja beseda (Sveto pismo) predstavlja temeljni vir učnega gradiva pri učenju in črpanju modrosti za dober zakon. Zakonci, ki obiskujejo DiŽ-eve zakonske skupine, izpostavijo pomen religioznosti pri njihovem življenju. Zakonske skupine tako postajajo laične skupine, kjer se izvaja dopolnilna kateheza Cerkve (kateheza vere, upanja in ljubezni).
Zavedajo se, da niso popolni, vendar imajo vero, voljo in pogum za spremembo svojih odnosov
Zakonske skupine sicer niso terapevtske svetovalnice in srečanja ne smejo biti prostor terapije, vendar pari kljub temu skozi usmerjene pogovore in ostale aktivnosti predelajo marsikatero travmo, spremenijo vzorce obnašanja in življenjske navade. Skupnost sestavljajo različni pari, različnih starosti in profilov, ki se zavedajo, da niso popolni, vendar imajo vero, voljo in pogum za spremembo svojih odnosov.
Srečanja zakonskih skupin pod okriljem DIŽ-a potekajo z dogovorjenimi pravili (ni replik in prepričevanj; vsak pove toliko, kot želi, ter pazi, da s tem ne užali sozakonca; načelo diskretnosti – kar se izgovori na srečanju, ostane tam …) ter po pripravljenem gradivu. Dogovorjena pravila in gradivo skrbita, da srečanje ne postane gostilniški debatni krožek, temveč strukturiran in odprt pogovor, kjer si člani upajo odriniti »na globoko«.
Zakonska skupina tako postane varen kraj, kjer zakonec upa povedati svoje mnenje na temo, ne da bi pri tem tvegal oporekanje in posmeh. Hkrati predstavlja rodovitno polje, kjer zakonci dobijo »gnojilo« za rast njunega odnosa v Ljubezni in veri.
Foto: Canva, arhiv DiŽ
