V stiski nismo sami

V »času pred korono« smo ponavadi zgodaj spomladi planirali, kam bomo šli poleti na dopust. Spominjam se, da sem kar grdo pogledal, ko mi je kdo omenil otok Pag. Pomislil sem na tisti klavrni pogled z Jadranske magistrale – eno samo kamenje brez zelenja, Le kdo bi si želel preživeti dopust na takem pustem kraju. Danes priznam, da sem se motil, saj sem pred dvema letoma na Pagu odkril zeleni raj Mandre, ki leži na zahodni strani otoka.

Ne želim delati reklame za otok Pag. Niti ne vem, kdaj, če sploh še kdaj, mi bo spet darovan kakšen dan v Mandrah. Vendar tako kot lahko na otok Pag gledamo samo iz ene strani, se nad njim zgražamo, ga kritiziramo…, lahko zelo hitro napačno in krivično (ob)sodimo tudi ljudi ali dogodke in smo površni pri naših ocenah. Vsi smo na udaru, in hitro nas zaslepijo ali zapeljejo razne informacije (polresnice), ki jih slišimo, beremo …

Moj pogled na koronavirus

Koronavirus nas je presenetil. O tem ni dvoma. Morali smo se ustaviti. Prisiljeni smo bili ne le »zmanjšati hitrost«, pač pa potegniti ročno zavoro. Obtičali smo na mestu. Tovarne so se zaustavile, avionski in ladijski promet (križarke s tisoči turistov na krovu) se je ustavil, trgovski centri so zaprti, mi »smo doma« in čakamo, kaj se bo zgodilo, kaj nas bo doletelo, kdo bo okužen in kdo ne bo … Hvala Bogu, da imamo nekaj malega zaloge živil: »Bomo že kako preživeli. Glavno da imamo krompir, fižol, moko, in da smo na toplem.« Bogu smo hvaležni za elektriko in da nam še vedno odvažajo smeti.

Prosim vas, ne »kupujte vsega«, kar vam želijo prodati!

Vsak dan spremljam novice, poslušam poročila, berem spletne članke, gledam dnevnik, odmeve … In potem preberem današnjo Božjo besedo in osupnem: »Hudobni govorijo med seboj, napačno sodeč: »Zalezujmo pravičnega, ker nam je nadležen in nasprotuje našim delom, ker nam očita prestopke postave in nam oponaša napake naše vzgoje«« (Knjiga Modrosti 2,1. 12). In se zamislim: »Je mogoče, da se je to, kar se danes dogaja, dogajalo že pred več tisoč leti? Se človek res ni spremenil, res ni postal boljši?«

O čem razmišljam? V Knjigi Modrosti pisec natančno opiše, kako deluje pozicija in opozicija, kako nič, kar naredi vlada, ni dobro, kako je treba vse skritizirati, kako je treba vse popljuvati, kako je treba za vsako ceno najti dlako v jajcu in iz nje narediti afero, kako je treba nekoga onemogočiti in potolči, ker si kao »nabira politične točke« … Zgrozim se ob tem, ko pomislim, kako me bolijo laži in prevare, podtikanja, natolcevanja, zavajanja, neresnice in diskreditacije.

Zakaj? Ker sem to sam doživel na lastni koži. Ko sem bil župan občine Krško, je bila lahko moja ideja še tako dobra (zlata), pa jo je opozicija popljuvala in iz nje naredila drek. Seveda je o svojem »prav« poskušala prepričatu tudi javnost, da bi se očrnilo moje ime. V svoji naivnosti tega takrat nisem razumel, saj sem (za)upal, da so ljudje dobri, da imajo iskrene in poštene namene, da si vsi prizadevajo za narodov blagor. Mislil sem celo, da je politika »instrument-za-delati-dobro«, ne pa instrument za razkazovanje mišic in prizadevanje za »kdo-bo-koga-potlačil-v-drek«.

Kaj je res in kaj ni?

Zagotovo ni vse res, kar slišimo. Vsi, ki se oglašajo po televiziji, internetu ali na socialnih omrežjih, ne vedo vsega, pa vendar govori(či)jo. Bodimo budni in čuječi. Preverjajmo kredibilnost ljudi. Bodimo izbirčni in selektivni, komu bomo verjeli, koga bomo poslušali. Vključimo zgodovinski spomin in presodimo, ali je oseba, ki jo poslušamo, vredna našega zaupanja, je kdaj že lagala, zavajala in govorila polresnice, kakšno je njeno osebno (družinsko) življenje, kakšne so njene vrednote …? Zakaj je to pomembno? Prav zaradi tega, ker mnoge žal tudi v teh kriznih časih ženejo osebni programi, načrti in preračunljivost, pa naj bo to finančna ali politična ali kakršnakoli druga (vojni dobičkarji).

Sam sem vesel, da je naša nova vlada tako transparentna, da nas redno obvešča o vsem, kar se dogaja, da skoraj vsak dan pripravlja tiskovne konference … Bolj kot kdaj prej redno spremljam dogajanja, in jih »presejem« skozi sito resnice. Bogu sem hvaležen, da nam je to vlado poslal ravno v pravem času. In prav odločnosti vlade se lahko zahvalimo, da smo med državami, ki jim je v veliki meri uspelo zajeziti smrtonosne učinke koronavirusa. Ko sem pred dnevi po televiziji poslušal prijatelja Andreja Štera iz Ministrstva za zunanje zadeve, ki skrbi za vrnitev Slovencev v domovino, me je dobesedno zmrazilo. Pomislil sem: »So ti ljudje kar naprej v službi? Sploh kdaj spijo, jedo, se stuširajo in preoblečejo? Imajo sloh kaj časa zase in za svoje družine?« Ko sem začel tako razmišljati, sem sklenil, da bom več molil za te naše može in žene, ki se darujejo in žrtvujejo svoje osebno življenje za blagor naše domovine.

Sveto pismo nas uči: »Blagor človeku, ki najde modrost, in možu, ki dobi razumnost!« (Pregovori 3,13). V praksi to pomeni, da moramo zares delovati na temelju védenja o nečem in ne na temelju strahu. Zato ponovno poudarjam, izbirajte, komu želite verjeti, in od koga želite sprejemati informacije. Naj vas ne peljejo »žejne čez vodo«, saj veste, kolikokrat jim je to s pomočjo pristranskih in podkupljivih medijev že uspelo.

Kdo je pravzaprav ogrožen?

Treba je upoštevati dejstvo, da nis(m)o vsi enako ogroženi. Dosedanja pot koronavirusa je jasna. Rizična skupna smo starejši od 60 let in tisti, ki so že sicer bolj izpostavljeni zaradi obstoječih obolenj. Mi smo najbolj ranljivi. Če tudi vi spadate v katero od teh kategorij, vas prosim, bodite previdni. Vedeti morate, da ste sami odgovorni zase in za druge. Nikoli ne more nihče trditi, da ni »prenašalec« virusa. Poglejte, doma smo, pa se kljub temu lahko okužimo: dobimo pošto, ali pa nam kdo kaj prinese iz trgovine. Smo lahko 100 % prepričani, da se artikla ni dotikala okužena oseba, da virus ni prinešen v našo hišo? Žal ne moremo biti 100 %. Smo pa lahko pametni, previdni in se držimo navodil.

Prvi papež apostol Peter nas opozarja, da so stiske normalni del življenja: “Ljubi, ne čudite se požaru, ki prihaja nad vas, da vas preizkusi, kakor da bi se vam dogajalo kaj nenavadnega” (1 Peter 4,12). Stiske so tu, vendar niso večne – ne bodo večno trajale. Zopet bodo prišli časi, ko se bomo lahko zbirali, si stisnili roke in se objeli. Kdaj? Bog ve.

Bog je z nami v vsakem trenutku

V naslednjih tednih lahko pričakujemo velike spremembe po vsem svetu, pa tudi med nami in v naših skupinah in pri našem delu. V tem trenutku lahko z gotovostjo rečemo le to, da ne poznamo vseh sprememb, ki jih bo pandemija prinesla. Zelo verjetno je, da bomo morali delati stvari in služiti bratom in sestram v potrebah na načine, o katerih pred kratkim nismo niti sanjali. Bodimo pripravljeni in fleksibilni, pri tem pa ne pozabimo na stvari, ki  se ne nespreminjajo.

Sveto pismo nas uči: “Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke.” (Hebrejcem 13,8; SSP). To je Boža beseda – Božja resnica, in ta se ne spreminja. Prav tako se ne spreminja Božja ljubezen do nas. Nespremenljivo je tudi dejstvo, da nas je Bog poklical v življenje, da nas je On hotel imeti takšne kakršni smo, da smo Njegova umetnina – Njegovo remek delo, da On ve, kje smo, da On pozna vsako našo situacijo … Zato ne dovolimo, da bi spremenjene razmere povzročile, da bi mi izgubili zaupanje v Boga in Božjo ljubezen, ki se ne spreminja.

Koronavirus ni presenetil Boga. Mogoče kdo misli, da je sredi te velike stiske sam ali osamljen. Pa temu ni tako! Bog sam nam po preroku Izaiji zagotavlja: “Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal” (Izaija 43,2). Spodbujajmo drug drugega s temi besedami upanja, in ne nasedajmo hrupu in govoričenju, ki so ga v tem trenutku polni internetni in TV portali.

Le zavedanje, da Bog ve, kaj se z nami dogaja in nas ne bo zapustil, nam bo pomagalo ohraniti notranji mir, veselje in zaupanje.

Sporočilo Velike noči

Kmalu bo Velika noč, ki je praznik zmage Življenja nad smrtjo. V Kristusu smo tudi mi zmagovalci, ne glede na to, kaj se trenutno z nami in okoli nas dogaja. Virus lahko vzame naša telesna življenja, ne more pa nam vzeti večnega življenja. Tako izpovedujemo, ko molimo veroizpoved: »Verujem v … naše vstajenje in večno življenje!« Apostol Pavel nas uči: “Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo… Vemo namreč, da bo tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, tudi nas obudil z Jezusom in nas hkrati z vami postavil predse” (2  Korinčanom 4,8. 14). Res je, da trenutno ne vemo, kaj za nas hrani prihodnost, vemo pa, v čigavih rokah je moja/tvoja/naša prihodnost.

Bog ni obupal nad nami

V teh trenutkih preživljamo težke čase in se srečujemo z velikimi izzivi. Vendar Bog ni obupal nad nami, ampak želi, da bi mi v času te stiske napredovali in se okrepili. Mi, ki se imenujemo po Njem – od Gospoda smo prejeli ime (kristjan = Kristusov) – smo kristjani, smo povabljeni, da v stiski, ki nas je zadela, vidimo priložnost, da še bolj okrepimo naše zaupanje Vanj, da vse bolečine in strahove še bolj zavzeto izročamo v Njegovo usmiljeno srce.

Naj bodo vse te preizkušnje odprta vrata za njegovo veselo oznanilo in sporočilo ljubezni – najprej za nas in potem tudi za vse tiste, ki nam jih Gospod pošilja na pot. Pri tem pa naj nas utrjuje zavedanje, da »njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu« (Rimljanom 8,28).

Ta virus ni presenetil Boga – ni se mu izmuznil iz vida. Ne bo povzročil propada Cerkve, saj nam Jezus sam zagotavlja, da je “vrata podzemlja ne bodo premagala” (Matej 16,18).

Zato za vas molim, da bi slišali in prepoznali Božji glas, ki vas kliče: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil« (Matej 11,28). Za vas molim, da bi vi »spoznali resnico in bi vas resnica osvobodila« (Janez 8,32), ter da bi začeli nove pristope in nove oblike dejavnosti pri vašem poslanstvu (doma in v zakonskih skupinah).