So kot plutovinast zamašek v morju, ki ga sem in tja nosijo in premetavajo valovi. Taki kristjani se zdaj ogrejejo za eno, v naslednjem hipu za drugo mnenje in nanje bolj vpliva knjiga, ki so jo nazadnje prebrali, kot tista, ki naj bi jo celo življenje poznali, Sveto pismo. Vsi smo strašansko zaposleni in se le redko zares ustavimo in vprašamo, kaj delamo oziroma kaj zares šteje in ima za nas vrednost; preveč smo zaposleni, da bi življenje in stvari resno pretehtali in se odločili, za kaj je res vredno živeti oziroma za kaj je vredno umreti. Rezultat takega načina življenja je »slabokrvna vera«. Gre za vero, ki ima v sebi ravno pravi odmerek resnice, da se na videz zdi podobna pravi veri, le da je v resnici prešibka, da bi nas mogla nagovoriti in spodbuditi k nekemu dejanju. Z drugimi besedami, je preveč slabokrvna (plitva oziroma približna), da bi imela na nas tako velik vpliv, da bi se odločili za nekaj, kar zahteva žrtev.
Slabokrvna vera je preslabotna – ne vzdrži pritiska – ko vas vaš najstnik izriva iz svojega življenja. Slabokrvna vera ne more obdržati zakona skupaj, ko romantika pojenjuje. Slabokrvna vera skoraj vedno utihne, ko se pojavijo vprašanja v zvezi z istospolnimi porokami oziroma posvojitvami otrok s strani homoseksualcev. Slabokrvna vera ne spodbuja in ne daje poguma, ko je treba spremeniti obnašanje oziroma se je treba upreti neodobravanju oziroma nasprotovanju »toka« (javno mnenje). Slabokrvna vera je kriva za pojavitev nove vrste krščanstva, ki se kot epidemija širi po naših domovih in naših cerkvah. To je vera z malo okusa, malo luči in malo vpliva. Ko je slabokrvna vera naš edini vir motivacije, ne moremo pričakovati, da bomo imeli trdna in jasna stališča, da se bomo za kakšno stvar zares zavzeli, in absolutne vrednote bodo izgubile svoj pomen in težo. Brez zdravega prepričanja in iskrenih ter srčnih načel, ki nam lahko pomagajo pri iskanju in hoji po pravi poti, smo, kot bi stali na pesku, ki ga morski val premika. Zmanjkuje nam trdne opore, ki jo tako potrebujemo za odgovorno življenje v skladu z zdravimi načeli. Čas je, da bi končno le slišali klic Božje besede, ki nam želi predstaviti delujoča svetopisemska načela. Če pa hočemo ta načela poznati, se moramo vanje poglobiti – v roke moramo vzeti Sveto pismo in ga iz dneva v dan pozorno prebirati. Že se sliši glas trombe, ki nas, kristjane, spominja, naj se vedno znova vprašamo: Kaj zares verujem? Danes svet potrebuje močno skupino takih vernikov, ki bodo zares sledili Kristusu in bodo s svojim življenjem in besedo pričali zanj.
VAJIN POGOVOR: Predstavljajte si, da ste na sodišču in vam sodijo, ker ste kristjan. Menite, da bi bila vaša prepričanja dovolj močna, da bi v veri vztrajali, ali bi se dali prepričati nasprotnikom?
VAJINA MOLITEV: Prosita Gospoda, da bi lahko vedno čvrsto stala na strani resnice.
Vir: Trenutki s teboj, Barbara in Dennis Rainey
