Ob srebrnem jubileju Družine in Življenja nas je s svojo prisotnostjo in globokimi mislimi počastil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Njegov obisk je bil za našo skupnost dragocena potrditev našega poslanstva s strani Cerkve in hkrati močna spodbuda, da še naprej zvesto hodimo po poti služenja zakoncem in družinam, zasidrani v Kristusu. Škofova pridiga je odmevala z jasnimi sporočili upanja, ljubezni in vloge Svetega Duha v našem vsakdanjem življenju.
Duh, ki spominja in razodeva
Škof Maksimilijan je uvodoma poudaril osrednjo vlogo Svetega Duha Tolažnika, ki nas po Jezusovih besedah »uči vsega in spomni vsega«. To »spominjanje«, je razložil, ni zgolj obujanje preteklih dogodkov, ampak dejavno delo Duha, ki nam pomaga globlje razumeti njihov pomen in Božjo stalno navzočnost v njih. Tako kot nas evharistija vedno znova postavlja v središče Kristusove daritve, nas Duh vodi k globljemu razumevanju Božjega delovanja v naših življenjih in v zgodovini naše skupnosti.
Osnova vsega, je nadaljeval škof, je naša zakoreninjenost v osebnem odnosu z Bogom. »On je,« je dejal, in v tej zavesti Njegove navzočnosti je prvi in najdragocenejši sad Svetega Duha. Prav ljubezen do Boga, ki se kaže v drži njegove besede, odpira prostor, da Oče in Sin prideta in prebivata v nas.
Milost presega greh
Škof je spomnil na moč Božje milosti, ki po besedah apostola Pavla neskončno presega posledice greha. »Z milostjo ni tako kakor z grehom,« je citiral in poudaril, da nas Bog ne ljubi zaradi naše popolnosti, saj nas je Kristus vzljubil, »ko smo bili še grešniki.« Ta milost je tista, ki nas osvobaja in preoblikuje, tudi ko se soočamo z lastno krhkostjo in izzivi »mesa«, naravnega življenja, ki nas včasih vleče stran od Duha.
Družina je temelj miru in pravičnosti
Poseben poudarek je škof namenil vlogi družine kot »domače Cerkve«. Sklicujoč se na misli papeža Leona XIV., je izpostavil nujnost vlaganja v družine, ki so »utemeljene na stabilni zvezi med moškim in žensko,« saj je to, kot je dejal papež, »končno tudi temelj miru in pravičnosti v svetu.« S tem je potrdil osrednje poslanstvo Družine in Življenja.
Naša poklicanost
Zbrane je nagovoril kot tiste, ki to novo življenje v Kristusu že živijo in pričujejo, kot »seme nove sinodalne Cerkve« in »Jezusove misijonarske učence«. Naša poklicanost je, da moč in lepoto Božje besede ter izkušnjo Njegove ljubezni prenašamo in delimo z drugimi.
To pa lahko storimo le, če ostanemo odprti za vodstvo Svetega Duha, ki je vir našega poguma in modrosti. Kot je dejal škof, ko je prva Cerkev odločno rekla: »Sveti Duh je sklenil in mi z njim,« so se zgodile velike stvari.
Ob koncu je škof Maksimilijan še enkrat povzel misel papeža Leona XIV., da se Cerkev »ne sme nikoli izmikati, da ne bi povedala resnice o človeku in o svetu,« a ta resnica mora biti vedno podana »v ljubezni«, saj sta resnica in ljubezen neločljivo povezani.
Upanje za Cerkev in svet
Sporočilo škofa Maksimilijana ob naši 25-letnici je bilo torej jasno in močno: potrditev našega dosedanjega dela in predvsem klic k še globlji veri, k še tesnejšemu odnosu z Bogom in k še bolj zavzetemu življenju iz Svetega Duha. Povabljeni smo, da kot posamezniki, kot pari in kot skupnost Družina in Življenje še naprej rastemo v ljubezni in resnici ter tako postajamo luč in upanje za Cerkev in svet.
Foto: Matic Jelovčan
