Življenje po gastrostomi in traheostomi piše zgodbe. Srečo imam, da me obkrožajo ljubeča družina, izjemni stanovski kolegi, prijatelji in zdravniki ter zdravstveno osebje, ki jih lahko imenujem “dohtarji srca”. Redki so, ki mi želijo sporočit in podučit, česa sedaj ne zmorem.
Družba zna biti polna predsodkov, a ta teden sem bila v komisiji na zagovoru mag. naloge in na sodni obravnavi. In doživela veliko Dobrega. Opravljam poklica, ki sem ju izbrala že dolgo nazaj, a na drugačen način, z Zavedanjem in Ljubeznijo. S svojimi močmi tega ne bi zmogla, ostala bi doma in ležala, saj z dvema stomama ne moreš nikamor.
Poklic je postal izziv, kjer lahko delam točno to, kar si želim. Brez slabe vesti. Vsakič, ko se po juniju srečava z em. prof. KP, mi reče: “Sara, vesel sem, da se srečava, da ste tu, poleg mene v komisiji.”
In danes na sodni obravnavi. Stranki sem že v ponedeljek povedala, da ne zmorem govoriti in da jo lahko zastopam na način: preko table piši-briši. Strinjala se je, enako tudi sodnica. To je tudi zapisala v zapisnik. In rezultat: mirna rešitev spora. Pa naj še kdo reče, da odvetnik na vozičku in brez govora, ne sodi v sodno dvorano.
Življenje gre naprej. Poletje se je prevesilo v jesen. Nekateri bodo poletje pogrešali, jaz pa sem samo hvaležna, da sem še vedno tukaj. Da lahko Živim nov letni čas. Prečudovito je, ko sem se osvobodila ovir v moji glavi in si priznala, da vsega ne zmorem kot prej, in sem Svobodna. V Svobodi zmorem, drugače, z Zavedanjem Dobrega.
Moja kamrica je na novo zgrajena, stanovitna, s polno mero ljubezni do sebe. Vsak, ki je že kdaj gradil hišo pravi, da bi jo v drugo zgradil veliko bolje. Jaz sem dobila to priložnost 22.6.2017 in sem Stvarniku iz srca hvaležna.
Foto: Sara Ahlin Doljak
