Presenetljiva molitev, ki »spreminja usodo«

,

Sveto pismo je zakladnica najrazličnejših življenjskih zgodb. Za najbolj znane, kot so Abrahamova, Mojzesova ali Davidova, si običajno mislimo, da jih kar dobro poznamo.

Vendar pa ob podrobnejši analizi tekstov, kot jo je npr. pred kratkim s psihološkega vidika naredil svetovno znani kanadski klinični psiholog Jordan Peterson, začudeni ugotavljamo, da tudi najbolj znane zgodbe poznamo zgolj v osnovnih orisih, sicer pa v sebi skrivajo mnogo več.

Sveto pismo preseneča tudi po toliko tisočletjih. Zato se ga resnično izplača vedno znova prečesavati, prebirati in preučevati. Morda bomo tako našli povsem nepričakovane zaklade.

Skrit biser

Enega takih skritih biserov najdemo tudi v najmanj branem delu najmanj brane knjige Svetega pisma – v 4. poglavju 1. Kroniške knjige.

Kot pove že samo ime, gre za kroniko – knjigo z obširnimi seznami imen različnih Izraelovih rodov. Po naštevanju 44 imen potomcev Judovega rodu, ki jih je težko prebrati in še težje izgovoriti, se naštevanje nenadoma prelomi.

Piscu Kroniške knjige se je zdelo vredno na drugačen način predstaviti moža, čigar vpliv je moral biti prav poseben. Gre za najkrajšo biografijo v Svetem pismu, ki se bere takole:

»Jabéc je bil bolj slaven kakor njegovi bratje. Njegova mati mu je dala ime Jabéc, ker je rekla: »V bolečini sem ga rodila.« Jabéc pa je klical k Izraelovemu Bogu in rekel: »O, da me vendar blagosloviš in povečaš moje ozemlje; naj bo tvoja roka z menoj, da me obvaruješ pred nesrečo, da me ne zadene bolečina!« In Bog je naklonil, kar je prosil.«

Konec zgodbe. Po tem avtor nadaljuje z navajanjem neizgovorljivih imen. Jabéc je očitno moral biti nekaj posebnega, saj iz navedbe na drugem mestu v Kroniški knjigi vidimo, da je Bog uslišal njegovo prošnjo – po njem je bilo imenovano tudi neko mesto.

Ime Jabéc v izvirniku pomeni bolečino. V bibličnih časih je ime povsem določalo in na nek način zapečatilo usodo človeka, ki ga je nosil. Iz konteksta sicer ne moremo razbrati, iz katerega konkretnega razloga ga je mati tako poimenovala, vidimo pa, da se je mož boleči »usodi« uspešno izognil.

Molitev, ki spreminja »usodo«

Povsem jasno lahko sklepamo, da gre za posledico molitve, ki jo je molil. Ta je precej nenavadna in lahko tudi nas, kristjane 3. tisočletja veliko nauči o pravilnem odnosu do življenja – o odnosu, ki spreminja »usodo«.

O, da me vendar blagosloviš

Nam, »pridnim« katoličanom, se zdi skoraj grešno moliti za blagoslov zase. Za svojo družino, prijatelje, sorodnike, župnijo, svet – to že, najprej za blagoslov zase pa se zdi skoraj bogokletno. Pa vendar. Jabéc s tem kaže, da jemlje blagoslov – Božjo posebno naklonjenost – zares. Vzame jo za svojo največjo vrednoto in dobrino v življenju, ki si jo želi bolj kot vse drugo.

Beseda vendar nakazuje na posebno nujnost v njegovi prošnji. Njena umestitev v stavek v originalu je zelo nenavadna in kaže na poseben poudarek – kot bi se Jabéc zavedal, da je »rojen v bolečini« in da je Božji blagoslov v tem trenutku edini način, da v polnosti uresniči svoje življenjsko poslanstvo. Pomembno je, da Jabéc s svojo prošnjo povsem prepušča Bogu, kakšen bo ta blagoslov – lahko, da v tistem trenutku ne bo čisto nič prijeten – ter na kateri način ga bo deležen.

Nikakor ne gre za to, da si bomo z blagoslovom izprosili materialni uspeh in z Jabécovo molitvijo »unovčili« naše »veze tam zgoraj«. Gre za to, da smo povsem osredotočeni na to, kar želi Bog storiti v nas in okoli nas za svojo slavo. Pomembno je predvsem zavedanje, da se ne želimo zadovoljiti z manj, kot je polna mera Božjega blagoslova, ki smo ga lahko deležni. S tem izražamo zaupanje, da je Božja volja za nas in za ljudi, h katerim nas v življenju pošilja, dobra. Božja volja pa je tisto, kar bi zase izbrali tudi sami, če bi poznali dolgoročne posledice vseh svojih odločitev.

… in povečaš moje ozemlje …

Tudi ta prošnja se na prvi pogled zdi sebična. Jabéc jo je verjetno molil v smislu povečanja ozemlja v času, ko so se Izraelci borili za ozemlja s sosednjimi ljudstvi. Danes lahko to prevzamemo v smislu prošnje za povečanje našega vplivnostnega področja. Gre za željo živeti produktivno življenje, ki se v moči Božjega blagoslova stalno širi.

Gre za to, da Bogu predamo krmilo in mu »dovolimo«, da on pove, kakšno je vplivnostno območje, ki naj nam v življenju pripada. Zelo pogosto se namreč samoomejujemo in si svoje »ozemlje« določimo na podlagi lastnih izkušenj iz preteklosti, izobrazbe, osebnosti ter pričakovanj drugih. Bog pa od nas pričakuje samo »spokorjeno srce« ter pripravljenost biti mu razpolago.

Ne gre torej za povečanje ozemlja za lastne užitke, pač pa za pripravljenost iti iz svoje cone udobja, da bi se lahko s sporočilom o Božji ljubezni dotaknili življenj novih ljudi. Saj samo on ve, koga se lahko dotakne ravno (morda zgolj?) preko nas.

Morda se nam zdi, da imamo že tako ali tako veliko dela, ki nam »krade« veliko časa. Ampak pri delu za Božjo slavo je zanimivo to, da se skupaj z novimi priložnostmi – večjim ozemljem – pojavi tudi več moči, več milosti, ki jo lahko delimo z drugimi.

… tvoja roka naj bo z menoj …

Izraz »tvoja roka« v Stari zavezi predstavlja Božjo živo prisotnost v vsakem trenutku in srečanju življenja. V Novi zavezi nas Bog k takšnemu načinu vabi, ko po Pavlu pravi, naj nas v vsakem trenutku »napolnjuje Duh« (Efežanom 5,18).

Gre za zavedanje, da je Bog stalno z menoj in da tudi v svojem delovanju za Boga ne postajam odvisen od lastnih moči, pač pa sem namenoma in zavestno vedno odvisen od njega. Pomeni tudi, da se ob doživetih neuspehih ne predam malodušju, ker vem, da ni vse odvisno od mene. Obenem pomeni, da se ob doživetih uspehih ne prevzamem, saj vem, da tudi ti niso v celoti sad mojih sposobnosti.

… da me obvaruješ pred nesrečo, da me ne zadene bolečina

Jabéc je molil, da bi ga Bog obvaroval pred zlom in pred nesrečo. Boga je prosil, naj ga obvaruje bolečine, ki mu jo je »namenila usoda« njegovega imena. S tem je ponovno dal primat Bogu v zavedanju, da je sam v boju s Hudim nemočen. Ko »povečujemo ozemlje« za Boga, potrebujemo njegovo izdatno zaščito, saj s tem vstopamo »za sovražnikovo črto«.

Ko neka molitev spremeni življenja

Če boste Jabécovo molitev vzeli za svojo, se bodo večkrat zgodili trenutki, ko boste kot orodje v Božjih rokah priča njegovega očitnega delovanja. Večkrat vas bodo obšle solze hvaležnosti, da vam je dano biti del tako velike zgodbe. Zgodbe, ki vas očitno presega in za katero si sami zagotovo ne morete lastiti zaslug.

Podobno se mi je zgodilo pred kratkim na dopustu na morju, ko sem po daljšem premoru spet molil to molitev. Zgodaj sem vstal in se s kolesom odpravil na bližnji hrib, od koder se je ponujal prečudovit pogled na okoliške otoke.

Ob postopanju naokrog sem se zapletel v nenavaden pogovor z gospodom s Štajerske, ki mi je v izjemno kratkem času zaupal neverjetne boleče podrobnosti iz svojega življenja. Nenavadna odprtost me je izjemno začudila. V njem je bila očitna želja, da v svojem življenju in odnosu z ženo napravi korake naprej.

Bil je hvaležen, ko sem mu svetoval, naj se nam pridruži na katerem od DiŽ-evih seminarjev; ne morem vedeti zagotovo, a zdelo se je, kot bi potreboval ravno tovrstno informacijo. Za vedno si bom zapomnil ta pogovor – po zares neobičajni takojšnji odprtosti, globini, po izrazu pričakovanja v sogovornikovih očeh. V nekaj minutah po koncu pogovora mi je postalo neizpodbitno jasno, da je šlo za odgovor na molitev – na Jabécovo molitev, ki sem jo molil tisto jutro.

Pri tej molitvi ne gre za čarobno formulo, ki bi jo človek izgovarjal in bi v njegovo življenje začeli kapljati blagoslovi, kakršne si sam predstavlja. Gre za ustvarjanje razpoložljivosti in občutljivosti za Božje delovanje v nas samih. Najprej gre za naše spreobrnjenje. Saj kot pravi Kierkegaard: »Molitev ne spreminja Boga, pač pa spreminja tistega, ki moli.«

Tako nas bo tudi Jabécova molitev zagotovo spremenila – morda na načine, ki si jih ne znamo niti predstavljati, vendar zagotovo v večjo Božjo slavo.

Foto: Unsplash

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Družina in Življenje, september 2018

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.