William Arthur Ward, ameriški pisec člankov, pesmi in meditacij, avtor knjige “Fountains of Faith” (Vodnjaki vere) in eden od zelo uporabljanih avtorjev citatov, je napisal tale zanimiv citat. Pravzaprav ekstrakt modrosti. Za premislek.
Preden govoriš, poslušaj.
Preden napišeš, premisli.
Preden zapraviš, zasluži.
Preden investiraš, razišči.
Preden kritiziraš, počakaj.
Preden moliš, odpusti.
Preden obupaš, poskusi.
Preden se upokojiš, prihrani.
Preden umreš, daj.
Preden zapraviš, zasluži.
Prav vsaka vrstica je vredna temeljitega razmisleka, kajne? In celoten citat je upoštevanja vreden, a mene v teh časih krize (kmalu bo finančna in – upam, da ne – družbena kriza) najbolj nagovori tale del: Preden zapraviš, zasluži. Če bi ga ljudje upoštevali, bi bila kriza mnogo blažja.
Če pa bi ljudje upoštevali – poleg citata o služenju in zapravljanju – še svetopisemsko pravilo o dajanju denarja na kupček za slabe čase (glej 1 Mz 41, 14-36 – o suhih in debelih kravah), tudi ne bi bili v tako veliki finančni stiski. Bog nam pomaga s svojo Besedo v vseh življenjskih situacijah, tudi v finančnih. Jo je pa treba prebirati in spravljati v življenje.
Zapraviti ≠ potrošiti
Kaj pravzaprav pomeni besedica “spend” v angleščini (citat je v originalu v angleščini)? V povezanosti z denarjem dvoje: potrošiti in zapraviti.
Jaz jo v tem citatu razumem bolj v smislu zapraviti in tudi vsebinsko ločim med trošenjem in zapravljanjem. K temu se nagiba tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki ‘zapraviti’ definira takole: “z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine”, ‘porabiti’ pa takole: “narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin”.
Nepremišljeno?
Aha, pojem NEPREMIŠLJENO je torej tisti, ki dela razliko! Res se mi zdi, da moramo biti nepremišljeni, da svojega življenja ne zmoremo urejati tako, da bi le toliko porabili kot zaslužimo.
Beseda nepremišljeno vključuje pojem “premisliti”, pravzaprav odsotnost premisleka. In res se zdi, da – kljub bogopodobnosti – ne zmoremo dovolj premisleka za prihodnost, na primer, kaj bo z nami in z našimi otroci v času stiske, če pretirano zapravljamo.
Zato, ker smo mi taki, ker mi ne zmoremo živeti tako, da bi preden zapravimo, dovolj zaslužili in ne živeli preko svojih zmožnosti, bodo “nasrkali” otroci, ki jih bomo gole in bose poslali v svet. Morda pa je beseda nepremišljeno premalo ostra in ne pove vsega. Morda bi ji dodali še pojem pohlep.
Bog pa nam je dal glavo za premislek, samo, kaj ko nas toliko drugega odvrača od njene uporabe. Dal nam je pa tudi svojo Besedo, da jo študiramo in spravljamo v življenje.
Evo za začetek en dober del, ki govori o odnosu do denarja in materialnega: Ničesar namreč nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo ničesar odnesti. Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko. Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin. (1 Tim 6,7-10)
Foto: Capri23auto, Pixabay
