Pri molitvi Očenaš vsakokrat izgovorimo tudi besede »Daj nam danes naš vsakdanji kruh …«. Dolgo časa na te besede nisem bil prav posebno pozoren (no, vsaj spomnim se ne, da bi bil), izgovarjal sem jih pač kot sestavni del omenjene molitve.
Naši otroci bi tu zraven hitro dodali še »… daj nam tudi malo evrokrema, pa čokolino, marmelado …«. Skratka, vse kar sodi zraven. ?
Ko smo zaživeli kot družina, pa sem se tudi sam pričel spraševati o globljem pomenu te besede, kaj vse je zajeto v ta »naš vsakdanji kruh«. Obenem je zraven prišla tudi hvaležnost za vse, kar nam je dano na mizo, kar pridelamo, kar zaslužim(o) idr.
Naravne dobrine
Ni bilo še dneva v mojem življenju, da bi bil lačen zaradi primanjkovanja hrane. Hvala Bogu! Vsak dan imamo kaj postaviti na našo (družinsko) mizo.
Precej stvari si lahko pridelamo sami doma, veliko jih lahko tudi kupimo pri okoliških kmetih. Kdor ceni takšen način oskrbe ve, da je to čisti luksuz. Tako bolje vemo, kaj damo v usta.
Precej stvari je seveda potrebno kupiti tudi v trgovini. In zopet hvala Bogu, ja nama z ženo dano zaslužiti in s tem preživljati družino. Tudi v obdobju, ko je bilo potrebno precej »zategniti pas« glede vsakršnih izdatkov, miza nikoli ni bila prazna. Izkusila sva, kaj pomeni »Prosíte in vam bo dano!« (Matej 7,7). Nebeški Oče dobro ve, kaj potrebujemo (Matej 6,32).
Res smo Mu hvaležni za vse, s čimer nas preživlja. Prav hvaležnost (npr. pred in po jedi) je, po najinem mnenju z ženo, tudi najboljši »kontra« argument na otroška kritiziranja glede obrokov (saj vsi poznamo: »Tega pa že na bom jedel.«, »Ma, spet te bučke!«, »Ti žitni polpeti so kar nekaj, boljši so mesni …«).
Hrana za duha
Vsaj toliko kot za zemeljsko hrano, je pomembno prositi tudi za duhovno hrano. Človek naj ne živi samo od kruha (Luka, 4,4). Potreba pa duhovni hrani je v svetu vse bolj očitna.
In hvala Bogu, imamo danes precej kvalitetne ponudbe. Ne bo vam treba iti daleč, lahko ostanete kar na tej spletni strani! ? Lahko pa se sprehodite tudi do vaše knjižne police … kjer boste (upam) našli Sveto pismo.
Iz lastnih izkušenj vem, da Božja beseda ne pade kar sama v usta. Treba jo je znati pravilno »jesti« in obenem tudi dobro »prežvečiti«. Vsak njen košček me znova nagovarja, tistemu dnevu primerno. Potrebno je imeti le potrpljenje – počasi se daleč pride. Iščite in boste našli! (Matej 7,7).
Tako kot velja za zemeljsko hrano, je tudi pri duhovni potrebno imeti pravilen ritem prehranjevanja. Z ženo opažava, da se v tempu vsakdanjega življenja kot zakonca hitro (duhovno) zlakotniva. Zgodi se, da nama včasih že precej »kruli«. Hvala Bogu nam(a) je dano iti večkrat na leto na zakonske/družinske duhovne vaje. Čez leto je terminov precej na razpolago.
Zakaj bi živeli v (duhovni) podhranjenosti oz. jedli le drobtinice iz gospodarjeve mize (Luka 16,21), če nas On vabi na gostijo z izbornimi jedili? (Izaija, 25,6)
Studenec Žive vode
Človek je živa duša (1Mojzes 2,7). Ko (po)skrbimo za telo in duha, (po)skrbimo za našo dušo. Veselje v duši nam daje veselje nad življenjem. Potrebno je skrbeti, da naš »dušni« rezervoar ni nikoli prazen, da iz njega vedno teče Živa voda.
Svojo dušo hranim na več načinov … poleg prej omenjenih, je eden takšnih načinov tudi, ko se odpravim(o) v naravo, v hribe. Tam se duša res lahko odpre Stvarniku. Narava v meni izostri številne čute: čut za lepoto, za hvaležnost, za vztrajnost … tudi sendvič je boljšega okusa, ko se zanj malo potrudiš. ?
Z jutranjim soncem ožarjeni vršaci ali pa prekrasen razgled na (pobeljene) vrhove, ki se dvigajo iznad megle – to so trenutki, ko duša zapoje, ko začutim Božji dotik v vsem, kar me obdaja. In iz takšnih trenutkov potem lahko črpam potrebno energijo tam doli … v dolini.
Duša, le pojdi z mano
Vstopili smo v postni čas. To je 40 dni priložnosti, da svojo dušo povabimo na pot kreposti, spokornosti, spreobrnjenja. In prav k slednjemu nas na pepelnično sredo povabijo tudi duhovnikove besede: »Spreobrni se in veruj evangeliju«.
Vsem nam želim, da bi se v tem postnem času uspeli vsaj kakšen dan zares napojiti pri Izviru žive vode, pri in v Kristusu, ki je Pot, Resnica in Življenje! Naj nam bo Kristus naš vsakdanji Kruh!
foto: arhiv družine Čelik
