Duhovna pustolovščina na Jadranu: Že tretjič smo križarili z Božjo besedo

Že prvi dan se je čutilo posebno vzdušje. “Nekaj nas je ‘povratnikov’, ki smo to čudovito avanturo želeli ponovno doživeti, veliko pa je novih parov,” priča Danijev zapis na Facebooku. To mešanico znanega in novega je zaznamoval občutek hvaležnosti in veselja. Po vkrcanju na ladjo Navigator in izplutju iz Omiša proti Braču je kapitan Srečko poskrbel za prvo osvežitev v kristalno čisti vodi, kar je bilo “blagodejno in osvežujoče”.

Obisk klesarske šole v Pučiščih je ponudil zanimiv vpogled v lokalno obrt, še pomembneje pa je bilo večerno snidenje na ladji, kjer so se vsi predstavili. Sveto mašo je daroval duhovni spremljevalec Marinko Barbiš, prijatelj z otoka Krka, dan pa se je zaključil s pesmijo.

Božje kraljestvo med valovi in spletanje vezi

Drugi dan se je pot nadaljevala v jutranjem soncu iz Pučišč. Sveta maša na krovu ladje, zajtrk in nato poglobljeno premišljevanje o tokratni temi “Božje kraljestvo je v vas” so postavili ton dneva. Razmišljanje o krstu in sinovskem/hčerinskem odnosu z nebeškim Očetom.

Po pestrem popoldnevu v vodi, raziskovanju okoliških znamenitosti in klepetanju na ladji se je dan zaključil s premišljevanjem Božje besede (na valovih), kjer so si medsebojno zaupali, kako jih je nagovorila določena beseda ali stavek. Neizmerna hvaležnost Bogu za lep in bogat dan ter za hitro spletene bratske vezi je bila močno prisotna.

Od Hvara do Visa: Mirni zalivi, miren spanec

Tretji dan je prinesel slovo od “prelepega bisera Jadrana”, Starega grada na Hvaru. Jutranje aktivnosti, od teka do kopanja in tihe molitve, so kazale na raznolikost in svobodo. Neobvezna jutranja telovadba pod vodstvom Saše Štern je bila neprecenljiva. Med plovbo proti Komiži na Visu so imeli sveto mašo in zajtrk, nato pa še eno priložnost za kopanje v čudovitem mirnem zalivu.

Komiža je ponudila oddih v senci lokalov ob dobri kavi ali hladnem pivu, večerno druženje ob Božji besedi pa je “minilo kot bi trenil”. Dan se je zaključil z grmenjem in ploho, ki pa nista skalila mirnega spanca.

Lastovo: Zaveza z Bogom in neokrnjena narava

Jutro četrtega dne je bilo sprva zaznamovano z dežjem in visokimi valovi ob izplutju iz Komiže, a so se valovi umirili in pot se je nadaljevala proti Lastovu. Na ladji so imeli sveto mašo, zajtrk in se poglabljali v temo zaveze, »ki je svet prostor, saj je to prostor srečanja z živim Bogom. Delo po skupinah je bilo vedno za vse zelo prijetno in koristno. Včasih kar nismo mogli nehati govoriti.«

Kapitan Srečko je ponovno izbral čudovit zaliv za kopanje pred prihodom v Jurjevo luko blizu Pasadurja na Lastovu, kjer so prenočili. Hvaležni so uživali v neokrnjeni naravi ter kristalno čisti vodi.

Korčula: Bogat dan v kraju lepih spominov

Peti dan je prinesel mirno jutro v narodnem parku Lastovo. Obisk kraja Lastovo, do katerega je vodila pot navkreber, je razkril, da kraj ni tako majhen, kot se je zdelo. Ogled cerkva in razglednega stolpa na vrhu hriba so bili del doživetja, seveda pa ni šlo brez ponovnega skoka v morje.

Pot se je nato nadaljevala proti Korčuli, med plovbo pa so se poglobili v besede Očenaša (»Pridi k nam Tvoje kraljestvo …«). “Spet se je v manjših skupinah razvnel pomenljiv pogovor in spet smo drug ob drugem ugotavljali, kako je prijetno, kadar bratje in sestre prebivajo skupaj”.

Pred prihodom v Korčulo, mesto lepih spominov, so se ponovno kopali. »Skratka nihče med nami ne more reči, da se v teh dneh ni naužil morja.« V Korčuli so se udeležili svete maše v cerkvi sv. Marka, kjer so bili priča poroki in uživali v petju znanega hrvaškega opernega pevca in kantavtorja Stjepa Sleđa Marcosa. Tudi ta dan se je zaključil z globoko hvaležnostjo.

Jelsa in Telovo: Pomen odpuščanja in slovesnost praznika

S čarobno jutranjo bonaco se je pričel šesti dan križarjenja in sledilo je nadaljevanje poti proti Jelsi na Hvaru. Po zajtrku so se poglabljali v “pomen in zdravilno moč odpuščanja” z mislimi C. S. Lewisa, da “odpustiti pomeni iz ječe izpustiti zapornika in ugotoviti, da si bil sam tisti zapornik”.

Brez kopanja v kristalno čistem morju nekega mirnega zaliva pred prihodom v Jelso ni šlo. V Jelsi so se udeležili slovesne župnijske svete maše ob prazniku Telovo. Kako slovesno je bilo! Do zadnjega kotička polna cerkev, čudovito zborovsko petje in po maši procesija po mestu.

Večer na ladji se je razvil v prepevanje slovenskih in dalmatinskih pesmi, ki je trajalo pozno v noč, zaključilo pa se spet z »Angelčkom«, ob katerem so »v srcih čutili globoko hvaležnost Bogu, da nas je varoval, ‘cartal’ in v nas na nov način krepil vero in zaupanje Vanj.«

Zadnji akord križarjenja

Zadnji dan križarjenja je bil namenjen poti od Jelse do Omiša. Jutranje sonce in mirno morje sta ustvarila popolno kuliso za zadnji del morske avanture. Na gornji palubi so imeli sveto mašo in zajtrk, med panoramsko vožnjo pa so se poglabljali v duhovno razmišljanje o temeljni nalogi vsakega kristjana – oznanjevanju in širjenju Božjega kraljestva.

Pred prihodom v Omiš so se še zadnjič kopali v lepem zalivu na severovzhodni strani Brača. Zadnji večer na ladji je bil v znamenju Lojzetov, saj so naslednji dan praznovali god. In »saj veste, ko pridejo pravi pevci skupaj, se poje brez zavor«. Zaspati po takšnem dnevu, pod zvezdami na ladji, ki se ziba na valovih, ni bilo težko, težje pa bo vse te spomine “zložiti po predalčkih srca”.

»Zato še enkrat iskrena zahvala ljubemu Bogu, da nas je varoval, da se nikomur ni nič hudega zgodilo, da nam je podaril toliko čudovitih trenutkov in obilico darov, ki jih je za nas pripravil in nam jih ves čas prijazno ‘doziral’.«

Z valov še v Međugorje

Nekateri udeleženci križarjenja so se odpravili proti domu, medtem ko je del skupine nadaljeval pot v Međugorje. Ker je v teh dneh tam potekala devetdnevnica h Kraljici miru, so se v nedeljo zgodaj zjutraj nekateri odpravili na Crnico, drugi na Križevac, vsi pa so se udeležili župnijske svete maše ob 11. uri. Po kosilu in slovesu so se odpravili proti domu.

Spomini na križarjenje na ladji Navigator bodo dolgo ostali živi in iz njih bodo udeleženci črpali moč in veselje. “Iz bogastva te Božje dobrote in ljubezni, ki smo jo izkušali z vsemi našimi čuti, bomo lahko še dolgo živeli,” je zapisal Dani. »Iskrena zahvala vsem, ki ste nas spremljali in za nas molili.« In dobrodošli naslednje leto! »Skoraj gotovo bo en termin spomladi in eden pozno poleti oziroma jeseni.«

Foto: Dani Siter

Bilo je enkratno. Bog nam je naklonil mirno morje, čudovito vreme. Skriti, kristalno čisti zalivi so nas kar vsrkali vase. Res smo se naplavali. Uživancija! Višek pa so bile sv. maše na palubi. In “češnja na vrhu torte” razmišljanje ob Božji besedi (na valovih). Naši pogovori so bili iskreni, globoki, segali so v srce in dušo. Mislim, da so osrednje besede Danija in Vilme, uvod v temo, nagovorile in odprle vsa srca. Tudi če se nismo poznali, smo se zbliževali, zaupali … Težko je najti vse tiste prave besede, da človek izrazi, kar smo doživeli. Da o pesmi na valovih ob večerih sploh ne govorim. Bilo je prijetno, romantično. Odkrivanje čudovitih mest na otokih in njihov utrip je bilo svojstveno. In midva drug za drugega in hkrati z vsemi. V mojem, najinem srcu je ena sama hvaležnost! (Neimenovana udeleženka)

Rada bi spregovorila o svojem vtisu o ljudeh, ki so se ta teden družili na ladjici Navigator – o nepozabnem občutku, kako lepo je, ko bratje prebivajo skupaj! Ena sama velika družina bratov in sester, kristjanov, zbranih na počitniških dnevih, da se obogatijo z Besedo, Ljubeznijo in druženjem. Lepo je bilo doživeti, kako so DiŽevci povezani med sabo, kako »dihajo enako«, z željo, da bi se okrepili za življenje. Ko malo odstrejo svoje skrivnosti, seveda vidiš, da vsak od njih prenaša svoj jarem, kot vsi ljudje. Vendar se oni med sabo podpirajo, skupaj iščejo Luč in Moč, da bodo zmogli z veselim in gorečim srcem vstopati v navadno vsakdanjost. Z eno besedo: bilo je navdihujoče in prijazno! In za naslednje poletje imamo že rezervirano ladjico: čim se s križarjenja vrnejo zakonski pari, ladjico zasedemo vdovci, da si tudi mi v svoja srca nalovimo sonca in smeha, Luči in Moči. (Mira)

Kako veste, katera ladja je naša? – Tista, na kateri je najboljša družba! 🙂
Preživeli smo čudovit teden. Tako čudovit, da je že skoraj malo kičast. Majhni zalivčki s turkizno vodo za kopanje, ki dišijo po smilju in borovcih. Popoldanski sprehodi po otoških mestih, ogled znamenitosti, sladoled in posedanje na obali. Vse to lahko doživiš, ko si privoščiš dopust na ladji. Nečesa pa ne moreš doživeti drugje, kot samo na DiŽevem križarjenju. Druženja in duhovnega programa. Vsakodnevna sveta maša, nagovori Danija in Vilme, pogovori o vsakodnevni Božji besedi in večerno druženje ob kitari, ki je utrpela izgubo parih strun. Vsi smo se poznali, se tikali, posedali skupaj in klepetali, peli, molili.

Ko sva se v Komiži na Visu povzpela na bližnji grič in gledala dol na pristanišče, sva videla, da je naša ladjica najmanjša in najskromnejša od vseh lepotic, ki so bile ob pomolu privezane druga na drugo. Bile so razkošne, vse v kromu in steklu, a nikjer nobenega druženja. Naša ladjica je bila najskromnejša a hkrati najbogatejša. Ni toliko pomembno, na kako lepe kraje greš, mnogo bolj pomembno je, da imaš s kom iti. Draga Dani in Vilma, hvala vama za novo čudovito izkušnjo. (Saša in Slavko)

Sledijo še “foto-razglednice” Slavka Šterna po dnevih: