Z možem sediva drug ob drugem. Čutim ga ob sebi, čeprav se ne dotikava in sem pred božajočimi poznopomladnimi žarki zaprla oči. Prijetno je. Glasba boža navznoter.
Ogenj, ki žge, vdiiihni v srce strast za Tvoje ime …
Kako dolgo sva že poročena? No, do 25 nama še manjka nekaj … Pa spet ne zelo veliko. Petindvajset let … Četrt stoletja. Ja, zveni precej veličastno, čeprav je še vedno samo četrt. Srebrna obletnica … Že resna kovina, ampak še vedno daleč od zlate. Joj, kako čas beži …
O, Sveti Duh, priiiidi na nas,
vodi nas tiii, vodi nas tii ...
Trije otroci z vsemi cirkusi odraščanja vred … V 25 letih se menda dokončno razvije prefrontalni korteks. V prevodu: pubertetniki dobijo polno možgansko hardware opremo, da lahko svoje odločitve predvidijo tudi za dva ponedeljka vnaprej. Postanejo polnoopravilni odrasli ljudje. Joj, kako se tole včasih vleče …
… vem, da je nekaj več,
o, Božji dih, prevzemi me …
Mojca je bila. Ja, ona je odkrila DiŽ. In nam ga predstavila v zakonski. Saj res, kako dolgo se že zbiramo v naši skupini? Zdi se, da od vedno. Usta se mi sama razlezejo v nasmeh, ko se spomnim na najin prvi seminar. Najmlajši je bil še dojenček …
Ogenj, ki žge,
vdihni v srce,
strast za Tvoje ime …
Zvonček me prikliče s promenade na Krku. Maša se bo začela. In medtem ko se sprevod z našim celjskim škofom na čelu nekje za najinim hrbtom bliža oltarju, se zazrem v oljko pred seboj. Kdaj se je znašla tu? Stara mora biti. Gotovo več kot četrt stoletja. Prav lahko bi jih imela sto ali več. Bogve, kje je rasla in kaj vse videla … In nekoč je bila drobna koščica. Bi si ta koščica lahko mislila, da bo nekoč nosila pentljo v dar dveh izjemnih ljudi? Sicer pa si tudi ona dva nista predstavljala drevesa, kakršno je zraslo iz tistih njunih prvih semen …
In midva sva dva zelena listka na tem drevesu … Spogledava se in lepo nama je.
… zbori aaangelski pojo,
hvaaali zeemlja in nebo …
Na FB sem ujela, da sta jo slavnostno posadila. Draga Vilma in Dani, naj vaju vsak pogled nanjo spomni na vajin tisočeren sad. In prav v tem trenutku iz zvočnikov na računalniku spet poboža navznoter:
Gospod, slaviiiil te booom,
o tvoji miilosti bom peeel,
razkril boš svoj obraz,
med nami boš živel ...
Foto: Matjaž Maležič (zgoraj), Dani Siter (spodaj)
