Lažje nam je govoriti o »seksu« kakor o denarju

To je trditev, ki sem jo slišal pred kratkim. Šokantno pa je dejstvo, da za nas Slovence to še kako velja (tolažim se s tem, da verjetno tudi še za kak drug narod). Seveda se beseda »denar« tu ne nanaša na te in one popuste, niti ne na nakupovanje v spletnih trgovinah … pač pa na naš odnos do denarja, na našo darežljivost. In sem se zamislil … o lastnem odnosu do te dobrine.

Zgled darovanja pride od staršev

S hvaležnostjo ugotavljam, da sem zgled darovanja (v širšem smislu) dobil že v moji primarni družini. Starša sta sicer največ povedala z zgledom, smo se pa od časa do časa tudi pogovarjali o našem odnosu do denarja (humanitarnosti). Živo mi v spominu ostajajo rojstni oz. godovni dnevi, pa tudi obdobje spričeval, ko sem od domačih v dar prejel kakšen »tolar«. Spomin se, da sem ga skrbno skrival v omari z oblekami (nad njim je moralo obvezno biti nekaj puloverjev), občasno sem tudi preverjal če je še tam … skratka, denar mi je zaposlil (bolje rečeno obvladoval) misli in duha. Ni čudno, da je Jezus velikokrat govoril o denarju, saj »ljubezen« in pretirana navezanost na to dobrino vodi v pohlep oz. lakomnost. »Pri denarju se vse začne in konča,« sem večkrat slišal pri starih starših.

Skromnost je lepa čednost

Zgled staršev mi je dal tisti dragoceni občutek upravljanja z denarjem. Čeprav majhna štipendija, je bila vseeno dovolj za mesečne vozovnice in, ob skromni porabi čez teden, se je dalo nekaj malega tudi privarčevati. Poletno delo pa je bilo itak stalnica vse do redne zaposlitve. Če pogledam nazaj, mi hvala Bogu (finančno) res ni nikoli nič manjkalo; čudim se celo, da sem si ob skromnih dohodkih lahko privoščil to in ono stvar. Skromnost in darovanjsko držo pa bi sedaj rad približal tudi najinim štirim sinovom (in opažam, da starejšemu štetje kovancev ne dela težav 🙂 ). A prvi korak pri tem je, da sva z ženo sposobna odkrito govoriti o najinem pogledu in odnosu do denarja.

Naj vse delam zastonj?

»Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte« (Matej 10,8) je stavek, ki me je nagovoril že pred mnogimi leti. Sam osebno ta stavek razumem predvsem v obliki talentov, ki mi jih je Bog dal (kot zastonjski dar), da jih koristim in razvijam – in da so v službi drugim (npr. številne ure brezplačnih inštrukcij, služenje v župniji, udejstvovanja v kraju, pomoč bližnjim…). Poleg zastonjske drže pa je Jezus jasen tudi glede spoštovanja dela in tudi delavca (npr. Luka 10,7). In sam tu večkrat naletim na tanko črto…do kam in v kakšni meri zastonj dajati/delati. Postavljanja dostojanstva oz. vrednosti samemu sebi se (šele) učim.

Desetina še vedno obstaja?

Pred kratkim se v roke dobil knjigo Prenovitev (založba Emanuel). In mi je dala misliti! Predvsem poglavje, ki se tiče desetine. Moram priznati, da sem (bil) o tej temi precejšen nevednež. Omenjeno poglavje sem prebral vsaj dvakrat (predvsem z razlogom »ali je to res«). Preseneča me, da o tem ni bilo govora pri verouku (ne srednješolskem ne študentskem), tema ni bila nikoli omenjena s prižnice, o njej se nismo pogovarjali doma (vsaj spomnim se ne)…bežno smo jo omenili le pri zakonski skupini in zakonskih duhovnih vajah. Gre torej za precej »tabu« temo – in takšnih tem je še nekaj, kajne? Pri desetini gre za dar, ki ga s hvaležnostjo(!) damo v čast Bogu … in ne na ravni drobtinic, ki padejo z bogatinove mize, pač pa na ravni odstotkov »našega« prihodka/imetja (saj vse pride od Boga). Kot pravita avtorja omenjene knjige, na začetku ni pomembna desetka, pač pa odstotek. Uff, še dobro 🙂 Naša družina je verjetno še vedno »le« pri odstotkih.

Dana vam bo zvrhana mera

Če sem v življenju kaj izkusil oz. spoznal, potem so to besede: »Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Luka 6,38)

Foto: Hans Ripa, Unsplash