Ko pol Slovenije moli zate

Brez svoje zaščite

Pred štirimi tedni so mi diagnosticirali akutno levkemijo. Prestal sem eno kemoterapijo, lahko rečem precej ostro in bolečo. A se je dalo zdržati.

Prav v času kemoterapije sem imel še smolo, da sem “fasal” infekcijo, kar je pomenilo stalne vročine. In pa strah. Kot farmacevt namreč dobro vem, da sem bil ob kemoterapiji popolnoma brez lastne imunske zaščite, popolnoma nič se nisem mogel zanesti na svoje levkocite (ker jih pač ni bilo). Nebogljen. Nič se ni dalo narediti  iz svoje moči.

Tri ekstremno močne zaščite sem pa imel: molitev množice bratov in sester v Kristusu, zakramente in Božjo besedo ter vrhunsko ekipo in zdravila (antibiotike – proti bakterijam, antimikotike – proti glivam in plesnim, virustatike – proti virusom). Vseh treh sem vesel in za njih hvaležen.

Ljudje pa kar “neusmiljeno” molijo

Dragi prijatelji in sodelavci iz DiŽ-eve pisarne so sprožili obsežno molilno akcijo. Zagnal se je DiŽ-ev “molilni stroj”. Vsak dan se na stotine parov obrne na Boga in prosi za brata v stiski. Neprecenljivo. Milostno.

Tudi v župniji so darovali maše zame (pa tudi drugje), župnik je povabil ljudi k molitvi. Ljudje se mi javljajo po Facebooku, Twitterju in molijo, prosijo. Bogu hvala. Počutim se kot da sem nošen v varnih rokah Vsemogočnega. Milostno.

Občutek imam, da pol Slovenije moli zame. Kakšna moč in vrednost krščanske skupnosti! Občestvenost v praksi. Ko v stiski veš, da nisi sam.

Občutim pa tudi pomen kakovosti odnosa z ženo Marinko, z otroki. Kako dragoceno je, ko veš, da domači goreče molijo zate, te obiskujejo in skrbijo. Včeraj so najini otroci – skupaj s sozakonci in bodočimi zakonci – romali peš iz Ljubljane na Brezje in med potjo molili. Cel dan sem bil solzen.

Moč zakramentov in Božje besede

Druga zaščita so zakramenti in Božja beseda, ki jo vsakodnevno prebiram. Skoraj vsak dan sem pri sveti maši – kar v svoji župniji. Preko internetne strani, ki omogoča direkten avdio prenos maše. Hvala Matej Nastran za tvoj dar računalniške spretnosti.

Znan sem po tem, da odlašam s spovedjo. Ko pa imaš diagnozo levkemije, odlašanja ni več. Kmalu po sprejemu v bolnišnico in še pred kemoterapijo, sem poklical bolniškega duhovnika, opravil spoved, prejel Sveto obhajilo in bolniško maziljenje, ter se izročil v Njegove roke. Bogu hvala za te darove in moči, ki izhajajo iz njih. Še nikoli jih nisem tako živo občutil. Milost.

Kako drugače nagovarja Božja beseda kot prej. Kako drugačna obzorja se odpirajo! Normalno, ko pa je minljivost na dosegu roke, ko je zavedanje možnosti odhoda bližje kot je bila kadarkoli.

Ko sem bil v agoniji kemoterapije in vročine, ko sem bil pod vplivom močnih zdravil proti bolečinam, ko nisem mogel niti moliti – do sredine Očenaša so se mi misli že petkrat izgubile, … sem v posteljo potegnil Sveto pismo, položil nanj roko in prebedel noč v (le) fizičnem stiku z Besedo. Milost.

Dar zdravstvene ekipe in farmacije

Vesel sem, da sem v rokah kompetentne ekipe zdravnikov, sester in drugih, ki ve kaj dela, je strokovna in prijazna in mi predpisuje zdravila (Bogu hvala za farmacijo!) – ona prava, ki jih v tistem času potrebujem. In ko jih ne potrebujem več, prenehajo.

V ekipo imam popolno zaupanje. Je pa res, da je Klinični oddelek za hematologijo v Kliničnem centru najboljši oddelek v Sloveniji, kar občutim vsak dan. V resnici se počutim kot da sem v središču zanimanja ekipe. Bogu hvala za ta biser. Milost.

Zahvaljujem se vsem, ki molite zame in za moje bližnje ter kličem na vas in na vaše družine Božjega blagoslova.

Foto: Neža Rutar

1 reply
  1. Alojzija Jansa says:

    Zelim samo povedati, da sem sama prehodila podobno pot kot Aleš, le da sem vpletla v molitev se molitev za druzinsko deblo. Danes sem o tem pricevala na novomeski TV Vaš kanal v oddaji Nova obzorja.
    Odkar sem sama zbolela za rakom, vsak dan molim za rakave bolnike, tudi za Alesa in prosim za vse nas svetega Leopolda Mandica, ki je bil letos razgkasen za zavetnika rakavih bolnikov.
    Zelim, da se se naprej oklepamo Jezusa in Marije in da drug za drugega molimo. Pri tem ne smemo nikoli pozabiti na to, naj se zgodi bozja, ne nasa volja.
    Ko se je pred 11.leti poslovil od nas moj mlajsi brat, smo Bogu zamerili, da ga ni ozdravil, saj smo vendar toooliko molili. Izsiliti smo zeleli ozdravitev. To pa ni v nasi moci!
    Bog naj vas blagoslavlja in vse dobro zelim. Slavka Jansa

    Odgovori

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja