Kidanje gnoja – naše vsakodnevno in nikoli končano opravilo.

K razmišljanju o štali in o gnoju, ki ga moram skidati, me je spodbudil članek v Jani, ki sem jo iz firbca kupil, ker me je z naslovnice pozdravljal moj prijatelj, Karli Gržan. Z zanimanjem sem začel prebirati nenavaden članek o nenavadnem »spovedovanju« (spovedovalka je bila namreč Desa Muck) in me je zadelo kot strela z jasnega. Karli namreč pravi takole: »Vsako jutro skidam konjem gnoj (živali so rajske) in hkrati skidam gnoj iz svoje glave.«

Oj, tale je pa močna, sem si rekel. Če ima Karli kaj kidati iz svoje glave, koliko se lahko raznega gnoja nabere v moji glavi. In sem začel brskati za tem strašnim gnojem. Sprva se mi je zdelo, da ga sploh ni, saj sem vendarle čisto v redu: pošten, delaven, skrben, ustrežljiv, nikomur nočem nič žalega, ne ubijam in ne kradem … Pa ni trajalo dolgo, ko sem začel zaznavati kupček za kupčkom … In kmalu se je tega toliko  nabralo, da sem se zgrozil. Začel sem odkrivati: tu kupček negativizma, tam kupček nečimrnosti in spet tam kupi strahov, skrbi, razočaranj, umikov, bežanja, skrivanja, zlaganosti, pravičniških obsodb, privoščljivosti in pričakovanj popolnosti od drugih, medtem, ko sam o sebi nekritično razmišljam … Kaj, da je vse to res v meni, sem si rekel! Saj to je pa res pravi smrdeči gnoj. Koliko kidanja bo še potrebno, da bom vse to skidal! Pa se žal to ne bo nikoli zgodilo. Gre namreč za vsakodnevno in nikoli končano opravilo.

O tem, kako ta gnoj smrdi, ko ga premešam, raje ne bi govoril. Kako lahko z njim hitro vse “zasirjem”, ko ga, namesto da bi ga vrgel proč (na gnoj), vržem v svojega bližnjega … In kako se to hitro zgodi v mojem odnosu do žene, kako hitro ona postane dežurni krivec, ker je z menoj pač »vse v redu«, ker sebe ne vidim, čeprav vem, da me na njej ne moti nič drugega kot moj gnoj (ona je namreč moje ogledalo) …

Saj res, kaj je o tem rekel Jezus? Rekel je: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš (Mt 7,3)?

Danes te prosim, Gospod, mi daj moč, da bom v luči tvoje besede in tvojega kruha, s katerim si me zjutraj okrepčal, mogel skidati svoj gnoj in pustiti gnoj mojega bližnjega pri miru.

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja