Pravzaprav se sprašujem, kaj ljudje okoli mene zares pričakujejo? Mar pričakujejo rojstvo tvojega Sina – rojstvo novega Upanja? Pričakujejo, da se bo v njih kaj zgodilo in spremenilo, da bodo naenkrat zaživeli novo življenje in bodo naenkrat zaceljene rane, ki so/smo si jih povzročali čez leto, da se bodo razblinile zamere in bo izginilo sovraštvo? O, ko bi le pričakovali vse to! Ko bi se le ozrli k Očetu in vpili k Njemu. Tedaj bi se uresničila Izaijeva prerokba, ki se glasi: »Gotovo se te usmili na tvoje glasno vpitje. Brž ko ga začuje, te usliši«, Iz 30,19.
Veš, Marija, k tebi prihajam, ker sem se odločil, da s teboj opravim intervju za naše glasilo. Poleg mnogih vprašanj, ki sem jih nekaj nanizal že v uvodu, jih je veliko tudi zate. Saj si pripravljena nanje odgovoriti, kajne. Glej, puščam ti svobodo, da mi nanje odgovoriš že danes ali v teh dneh, ali pa mi boš odgovarjala nekoč, ko se bova srečala v nebesih. Vzela si bova čas (Se mi smejiš, ko rečem, da si bova vzela čas? Je morda »čas« večnosti neznana kategorija?) in se mirno pogovarjala. Z veseljem ti bom prisluhnil. Nekako takole bi želel, da bi tekel najin pogovor:
- Kako si ti, draga Marija, pričakovala rojstvo svojega Sina? Si se ga veselila? Kakšna je bila tvoja nosečnost? Si jo dobro prenašala? Si doživljala stiske, te je bilo kdaj strah? Kako se je na tvojo nosečnost odzivala okolica – tvoji sovaščani iz Nazareta?
- Kako si sprejela novico (razglas), da se mora vsak moški popisati v svojem rojstnem kraju? Zakaj si sploh šla z Jožefom v Betlehem? Si res morala iti? Si bila res tako pokorna svojemu možu in si mu hotela stati ob strani in mu slediti, četudi v tako visoki nosečnosti?
- Jezditi na osličku pač ne more biti udobno – še posebej ne za nosečnico, ki je tik pred porodom. Kako je bilo na poti? Kako si sploh zmogla potovati? Si doživljala hude bolečine? Si se kaj jezila na Jožefa ali na oblast, ki je imela tako nemogoče zahteve?
- In potem sta končno le prišla v Betlehem. Gotovo si bila do skrajnosti utrujena in si začutila, da se je približal čas poroda. Mislim si, da si upala, da bosta našla kakšno čisto sobico, kjer bo tvoje detece lahko v miru zagledalo luč sveta, pa se je zgodil najslabši možen scenarij – vse je bilo zasedeno in nikjer nista našla proste sobe. Utrujena in obupana sta se zatekla v hlev, kjer se je dopolnil čas poroda in kjer se je na slami rodil tvoj Sin in naš Odrešenik, Jezus. Kako si ti vse to doživljala? Rad bi slišal tvojo zgodbo. Pripoveduj mi o tem!
- Ja, vem, da vidiš in veš, kako so/smo danes iz trpljenja mlade porodnice, ki je nikjer ne sprejmejo in mora roditi v hlevu, daleč od čistega in sterilnega okolja, naredili »romantično sceno«. Vidiš in veš, kako vsi radi pojemo tisto lepo pesem Sveta noč, blažena noč … In vem, da to ni nič narobe, saj je bila, če dobro premislim, takrat res »blažena noč«. Na tisto noč (Mimogrede, je res bila noč?) nas je sam Bog »ponižno srečal v telesu« – Bog se je utelesil, da bi nas po telesu odrešil. Povej mi, mamica mojega Odrešenika, kaj moram storiti, da bom ta sveti in vsak razum presegajoči dogodek doživel bolj globoko, da me bo zadelo v srce in bom zahrepenel po Njem, ki ga je nebeški Oče po tebi poslal svetu v odrešenje?
- Vem, vse to se je moralo zgoditi, da so se uresničile mnoge prerokbe, ki jih je nebeški Oče po svojih svetih prerokih napovedoval skozi stoletja. Pa vendar si morala ti, draga Marija, veliko trpeti. Verjetno se mi sploh ne sanja, kakšno je bilo tvoje trpljenje, kaj si čutila v svojem srcu, ko otroku nisi/nista mogla zagotoviti dostojnih pogojev za prihod na ta svet. Od kod si jemala moč, da si vse to prestala, da nisi Jožefa obtoževala, da si prenesla vsa ponižanja (Mar ni to ponižanje, da mora mlada žena roditi v hlevu?)? Pravijo, da si bila napolnjena s Svetim Duhom in si od Njega črpala moč, da si mogla vse to preživeti. Je mar to odgovor tudi zame in za vsakogar, ki se znajde v stiski? Imam tudi jaz »na razpolago« Svetega Duha? Se tega zavedam? Znam »črpati moč« iz njega?
Hvala za klepet, draga Marija. Hvala, da sem se smel v Duhu družiti s teboj. Spomni se name, ko boš govorila s svojim Sinom in mu reci, naj danes še posebej bdi nad menoj. Saj veš, da bi mu tudi jaz rad sledil, da bi tudi jaz rad bil njegov učenec.
