Kako priti ob praznikih naproti žalujočim svojcem? (AVDIO)

Božični in novoletni prazniki, ki prihajajo, so za veliko osamljenih in preizkušanih, zlasti tistih, ki jim je umrl otrok ali pa zakonec, eni težjih dni v letu.

Kako priti naproti ljudem, ki žalujejo v teh prazničnih dneh, kaj pravi papež na temo žalovanja in kako naj verniki gledamo na umrle, so se Dani in Vilma Siter ter Rafko Klemenčič pogovarjali v tokratni oddaji Radijska kateheza radia Ognjišče, ki jo je vodila Marjana Debevec.

“Bolečine ne smemo odrivati.”

Rafko Klemenčič, župnik v Kamnjah, je najprej poudaril, kako pomembno je, da smo blizu svojcem umrlega in da poslušamo v teh preizkušnjah tudi po pogrebu in več let po smrti.

Našim umrlim se moramo veliko priporočati in jih prositi, da posredujejo za nas, saj nam lahko od nebeškega Očeta veliko izprosijo. Tako lahko tudi pomagamo v nebesa tistim pokojnim, ki so še v vicah.

Ob spremljanju žalujočih pa je dodal še to, da “mnogi poskušajo odriniti in pozabiti bolečino, a žalost in stiska slej ko prej prideta in rana je odprta. Vendar  to pomeni, da me ta proces žalovanja lahko nauči še bolj ljubiti.”

“Težje žalujejo ljudje, ki niso zgradili lepih odnosov”

Vilma Siter je dejala, da nekateri ljudje svojo bolečino raje postavijo na piedestal in jo molijo. “Vendar to ni vera, ampak malikovanje,” je opozorila.

Ob tem se je spominjala tudi časov, ko je delala še kot osebna zdravnica. Njena izkušnja je bila, ko se je srečevala z žalujočimi pacienti, da so veliko težje žalovali tisti ljudje, ki prej niso zgradili pravega odnosa z zakoncem:

“V sebi so nosili različne zamere, ki si jih niso upali priznati, ker mrtvemu ne smeš več zameriti. Spomninjam se žene, ki je imela težke čase s svojim možem, ki je bil tudi alkoholik. Svetovala sem ji, da  ima še vedno priložnost, da odpusti svojemu možu.”

Papež Frančišek: “Ni dobro podaljševati žalovanja.”

Papež o žalovanju piše tako:

“V nekem trenutku žalovanja moramo žalujočim pomagati priti do uvida, da morajo, čeprav so izgubili ljubljenega človeka, izpolniti svojo nalogo in da ni dobro, če se podaljšuje žalovanje, misleč da se s tem rajnemu izkazuje spoštovanje.

Ljubljeni človek ne potrebuje ne našega trpljenja niti mu ni do tega, da si uničujemo življenje. Prav tako ni najboljši izraz ljubezni, da se ga vsak trenutek spominjamo in ga omenjamo, kajti to pomeni, da smo odvisni od neke preteklosti, ki je ni več, namesto da bi ljubili pokojnika, ki se sedaj nahaja v onstranstvu.” (AL 255)

Dani Siter je to poimenoval zaparkiranost v lastne občutke in trpljenje, v katerem pa ni prostora za upanje ter da se moramo kristjani zavedati, da, “nismo ustvarjeni samo za ta čas, ampak za večnost in večno življenje.”

“Moraš odžalovati. Ne smeš pa nehati živeti, upati, sanjati. Prav je, da je določeno obdobje, ko človek žaluje. Potem pa je treba sprejeti situacijo in iti naprej,” je dodal Dani.

Celotnemu posnetku oddaje, v kateri so v drugem delu spregovorili tudi o starševstvu in vzgoji otrok, lahko prisluhnite tukaj:

Foto: Unsplash