Kako ne biti toksični starši svojemu odraslemu otroku

, ,

Svojo hčerko sem neštetokrat vozil na različne konce. Vsak mejnik, od vrtca pa do fakultete, je bil povezan z edinstveno mešanico žalosti, razburjenja in strahu. A naj so bili ti trenutki še tako težki, vedno mi je lahko bilo v tolažbo zavedanje, da bodo enkrat minili. Končno bo zazvonil zvonec, pouk se bo končal in ona se bo vrnila k meni. Tokrat pa je bilo drugače. Prvikrat nisem vedel, kdaj bom svojo hčerko spet videl.

Moja žena in jaz sva se po svojih najboljših močeh trudila biti razumevajoča, ko sva nosila škatle v njeno stanovanje in ji pomagala pospraviti posodo. Vedela sva, da je najin odrasli otrok pripravljen na ta izziv, nisem pa bil prepričan, ali sem jaz sam pripravljen.

Ko sva jo gledala, kako je z ograje stopnišča pomahala v slovo, se mi je po obrazu razlilo obilje obžalovanja. Naš čas se je iztekel. Ali sem naredil dovolj?

Biti starši odraslemu otroku

Njene odločitve so v dobrem in slabem njene, posledice bo morala nositi sama. Če bo delala napake – in jih bo -, to ni odraz nas ali naših starševskih sposobnosti. Prav tako se ne smemo trkati po prsih, če ji bo uspelo. Njen uspeh je njen. Dobro ali slabo, zdaj je vse odvisno od nje.

Vendar pa je to, da smo starši odraslega otroka, za nas novo področje in na voljo imamo pet načinov, kako se naučiti tega, da ne bomo izpadli kot strupeni starši. Da, da se naučiti.

1. Spremeniti način vplivanja

Kot oče, bom vedno imel velik vpliv na njeno življenje, vendar je moj čas za oblikovanje njenih vrednot čisto zares minil. Prijatelji, sodelavci in romantična razmerja bodo zdaj v njenem vsakdanjem življenju imeli veliko večji vpliv kot ga bom imel jaz. To ne pomeni, da so moji dnevi v vlogi učitelja za vedno minili, pač pa pomeni, da se mora spremeniti moj način poučevanja.

Nič več pridiganja in nezaželenih nasvetov. Namesto da bi ponujal rešitve, moram vprašati: “Želiš pomoč pri reševanju te težave, ali pa želiš poizkusiti in to izpeljati sama?”

Ko pride prošnja za pomoč, ne smem predvidevati vrste ali obsega pomoči. Tudi tokrat moram vprašati: “V kakšni obliki želiš mojo pomoč?”

Vedno sem ji govoril, da je sposobna narediti vse. Zdaj je čas, da dokažem, da sem to mislil čisto zares.

2. Opustiti nadzor nad odraslim otrokom

Ko je bila otrok, je starševstvo od nas zahtevalo, da izvajamo določeno stopnjo nadzora nad njenim življenjem. Nadzorovali smo, kam gre, kaj počne in s kom to počne. Če je prestopila mejo, smo ji, začasno ali trajno, privilegije odvzeli.

Kot odrasla oseba pa je zdaj ona tista, ki odloča o tem, kako preživlja svoj čas in s kom ga preživlja. Za nas to sicer ni najbolj prijetno, vendar pa ji moramo dati svobodo, da se sama odloča. Ne bo vedno ravnala tako, kot bi si mi želeli, vendar lahko zaupamo, da Bog ne bo dopustil, da bi zašla s prave poti.

“Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa.” (Flp 1,6).

Molitev narediti za najpomembnejše orožje (Foto: Canva)

3. Spremeniti način, kako se odzivamo na slabe odločitve

Ne glede na to, kako dobro opravljamo svoje poslanstvo kot starši, bodo naši otroci včasih sprejeli nekatere precej slabe odločitve. Bog je popoln Oče, njegovi Otroci pa so stvari zapletli, zato ni nobenega razloga, da bi mislil, da bom jaz svojo starševsko vlogo lahko odigral bolje.

Ko pa odrasel otrok sprejme slabe odločitve, se lahko učimo iz tega, kako se je odzval Bog:

  • Sledil nama je. Čeprav sta se Adam in Eva poizkušala skriti, je Bog naredil prvi korak k spravi. (1 Mz 3,8-11).
  • Poslušal je. Bog je vedel, kaj se je zgodilo, vendar je Adamu in Evi vseeno dal priložnost, da okoliščine pojasnita. (1 Mz 3,11-13)
  • Omogočil jima je, da sta okusila posledice. Morala sta trdo delati in izkusiti bolečino. (1 Mz 3,16-19)
  • On je ponudil pomoč. Bog jima je dal prva oblačila, da sta lahko začela. (1 Mz 3,21)
  • On je potrpežljiv. Bog nas ne sili k temu, da naredimo pravo stvar, ampak potrpežljivo čaka na našo vrnitev. (2 Pt 3,9)

Včasih odločitve, ki jih sprejme odrasel otrok, povzročijo bolečino, ki je globlja, kot smo si lahko predstavljali. Naučijo nas pomena besed kot so milost, resnica in potrpežljivost.

Četudi nam zlomijo srce, ljubeči oče ali mati nikoli ne bosta izgubila upanja, nikoli ne bosta prenehala moliti in se bosta vedno veselila dneva, ko bo, tako kot pri očetu izgubljenega sina (Lk 15,11-32), naš medsebojen odnos lahko ponovno vzpostavljen.

4. Molitev narediti za najpomembnejše orožje

Na žalost je bil moj slog pri molitvi vedno takšen: najprej poizkusi sam, nato pa prosi Boga, če česa sam ne moreš razrešiti. Zdaj, ko imam odrasle otroke, pa se je vzorec končno spremenil. Molitev je postala moje glavno orožje.

Molim za to, da bi se hčerka spomnila, da se v Svetem pismu nahajajo odgovori na življenjska vprašanja, da bi se obdala s skupnostjo vernikov iz močne cerkvene skupnosti in da bi preko molitve sama poiskala Božje vodstvo.

5. Spoznati, da sploh ni več otrok

Najina hčerka nama je nekoč povedala, da je ne glede na to, koliko je bila stara, čutila, da jo družina vedno gleda kot otroka. V mnogih ozirih ima prav. Zelo težko je, da ne bi videli obraza nedolžnega otroka, ki se skriva za vsemi temi odraslimi oblačili in lasmi. Toda to, da mi bo vedno pred očmi očkova majhna deklica, še ne pomeni, da ne morem videti tudi prekrasne ženske, kakršna je postala.

Eden izmed najboljših načinov da ji pokažem, da jo vidim kot odraslo osebo, je, da ji postavljam vprašanja in spoštujem njene odgovore – tudi če nam niso všeč. Recimo:

  • Bi se strinjala s tem, da bi te mi prišli obiskat?
  • Kako dolgo naj bi, glede na tvoje želje, ostali na obisku?
  • Ali nameravaš za božič priti kaj domov?

Ali je ona odrasla oseba ali pa je otrok. Ne more pa biti oboje. Če boste nanjo še vedno gledali kot na otroka, je to nespoštljivo, zaviralo bo njeno rast in jo odtujevalo. Če je odrasla, jo moramo obravnavati kot odraslo osebo.

V sporočilu je pisalo le “Dobro jutro”, vendar mi je pomenilo izredno veliko. (Foto: Canva)

Nov dan

Nekaj dni po vrnitvi domov sem stal na vratih hčerkine nekdanje sobe. Gledal sem njeno popolno postlano posteljo in se spraševal, kako je mogoče, da je čas tako hitro minil. Toda tik preden me je preplavila žalost, sem iz telefona zaslišal “brnenje”. V sporočilu je pisalo le “Dobro jutro”, vendar mi je pomenilo izredno veliko. Z mojim otrokom je bilo vse v redu. In vedel sem, da bo tako tudi z mano.


Avtor: Carlos Santiago, vir: How Not To Be a Toxic Parent to Your Adult Child
Prevod: Jože Sojer
Foto: Canva

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.