Sem jutranji tip človeka, zato mi zgodnje vstajanje ne predstavlja nobene težave. Za razliko od moje ljube družinice, ki zjutraj, kadar je mogoče ‘malo povleče’, jaz rada vstajam zgodaj, prva, ker imam pač kot žena, mamica in gospodinja včasih, še preden se vsi prebudijo, kaj za postoriti. Predvsem pa imam rada trenutke, ko se prebuja nov dan. Všeč so mi jutranji mir, svežina novega dne ali čudovit sončni vzhod ter občutek, da je pred menoj nov dan in nešteto novih priložnosti.
V tem zavedanju si tako, kot najbrž večina od nas, najprej postrežem z dišečo kavico in sladkim prigrizkom. In ko se takole razvajam, ne morem mimo prve večje priložnosti, ki se mi ta dan ponuja: Ponovna odločitev za Gospoda.
Ja, res! Najprej na jutranjo kavico povabim Jezusa. Hvaležna za še eno jutro, ki mi ga je dal doživeti, začenjam pogovor z Njim. Prosim Ga za blagoslov. Pa naj ne blagoslovi le mene, pač pa tudi mojega moža in moje otroke. In tudi naši stari starši in sorodniki, najini sodelavci, sošolci in prijatelji ter vzgojitelji in učitelji najinih otrok naj bodo deležni Njegovega blagoslova. Prosim Ga za blagoslov vseh naših srečanj in naporov pri delu ter dela samega. Tako v mislih ‘preletim’ vse ljudi, s katerimi se bom skoraj gotovo srečala ta dan. Za vse prosim, naj jih blagoslovi. Toliko bolj, kot se bojim prekletstva, verjamem v moč blagoslavljanja.
Ko Mu tako razodenem svoje zahvale, želje, skrbi in prošnje, mi po svoji besedi, ki je zapisana v Svetem pismu, spregovori še On. Besede, ki jih berem oziroma s srcem poslušam, me napolnijo z mirom, veseljem in gotovostjo, da me bo Gospod spremljal na vseh mojih poteh.
Zato ljube mamice: blagoslavljajte svoje može in svoje otroke! Kako sem srečna, ko doživljam, kaj križec na čelo pomeni mojemu možu ter otrokom. Brez njega pri nas doma ni slovesa! Otroci včasih kar tekmujejo, kdo me bo večkrat pokrižal, ko odhajam od doma.
Pa še nekaj se dogovoriva z Gospodom: jaz se bom trudila, On pa mi bo pomagal, da bom Njegova zvesta priča ljudem, ki mi jih bo ta dan poslal na pot.
Martina
