Polna dvorana obiskovalcev Antonovega doma na Viču v Ljubljani je sinoči prisluhnila pogovornemu večeru z zakoncema Saro in Bojanom Doljak ob izidu Sarine knjige z naslovom Da, življenje!, ki ga je vodil Benjamin Siter, voditelj Družine in Življenja.
Dr. Sara Ahlin Doljak je odvetnica, mediatorka in izredna profesorica prava. Je tudi prejemnica naziva Ona plus; v letu 2022 četrtič uvrščena med deset najbolj vplivnih pravnikov pri nas in razglašena za najuglednejšo pravno strokovnjakinjo. Njen mož Bojan je farmacevt in izredni profesor na Fakulteti za farmacijo.
Sara o svoji mladosti pravi, da sta ji bila glavno vodilo šport in storilnost. Z Bojanom sta se spoznala na sprejemnih izpitih Fakultete za farmacijo.
Bojan: Ko sva se že nekaj časa srečevala, mi je Sara rekla, da bi se rada starala z menoj. Če ne bi bila tako direktna, bi bil verjetno še 20 let sam. Tudi s poroko sem kar odlašal, čeprav nama je njena mama rekla, da ima že nekaj let kupljene čevlje za poroko.
Sara o prvih preizkušnjah v zakonu
Sara: Na prvega otroka sva čakala tri leta, potem kmalu dobila še drugega, v naslednji nosečnosti z dvojčki pa je prišlo so spontanega splava. V tem času sem za rakom izgubila tudi svojega šele 43-letnega brata. Na te preizkušnje nisva bila pripravljena, sva pa vedela, da naju povezuje trojna vrvica – v odnosu nisva sama, ampak sva vanj z zakramentom zakona povabila Boga.
Bojan: Na poročni dan sem vedel, da je to za zmeraj. Obljubo sem vzel resno. Najin odnos je še zmeraj na poti in zori, nisva še na cilju in nisva idealna. Ko sva v tretji nosečnosti izgubila dvojčka, sva bila na urgenci na božični večer. Pri Sari so se po tem spontanem splavu že začeli kazati znaki bolezni.
V bolezni in zdravju?
Sara: Ko so mi na Veliki četrtek pred 12 leti postavili diagnozo multiple skleroze, sem si ponavljala: Naj gre ta kelih mimo mene. Takrat sem razumela Jezusovo vprašanje na križu: Moj Bog, zakaj si me zapustil? Med jezo in žalostjo sem se počutila osamljena, soočena z bolečino in izgubo. Bojan je čutil, da ne zmorem izraziti vse bolečine, saj je bila v meni nakopičena krivda – krivda, da nisem več žena, ki si jo zasluži. Kljub temu je bil vztrajen v svojem izkazovanju ljubezni do mene in po treh letih od diagnoze sem začela deliti svoj notranji svet z njim.
Bojan: Takrat sem razumel, da se bo zdaj izkazalo, kako resno sva vzela poročno obljubo »v bolezni in zdravju«.
Sara o evtanaziji
Sara: Dihanje skozi traheostomo ni lahko, sploh kadar se cevka maši, ko ne moreš dihati in se minute vlečejo. Takrat se vprašam, ali je vredno tako živeti. Pokojni fizik Stephen Hawking je dejal: Dokler je življenje, je tudi upanje.
Trpljenje je del življenja in se mu človek ne more izogniti. Oklepam se upanja in osmišljam trpljenje. Ni me zlomilo. Brez vere pa trpljenja ne bi zmogla.
Kot družina smo se v tem času veliko naučili
Sara: Pogovarjamo se in izrekamo besede, ki niso bile izrečeno celo življenje. To niso besede iz pravljic in cenenih filmov. Živimo v miru in iz tega črpam. V bolniški postelji postaneš ponižen, ko vidiš, kako majhen si pred Življenjem. Ko bo prišel dan za odhod, si ne želim podaljševati življenja za vsako ceno. Spoštujem meje lastnega umiranja z lajšanjem bolečin in kakovostno paliativno oskrbo.
Najin odnos je vse, kar imava
Bojan dodaja: Težje je biti ob trpečem, kot sam trpeti. Sara dobro skriva svoje bolečine, čeprav znam prebrati tudi njene težke trenutke. Človek je najbolj prilagodljivo bitje na svetu in se vsega navadi. Tako sva se navadila tudi midva, čeprav vem, da pridejo še težji časi.
Midva kot zakonca se ne smeva pustiti »raztreščiti«, ker je najin odnos vse, kar imava.
Se lahko tudi skregata?
Na vprašanje voditelja, ali se s Saro še da spreti, Bojan odgovarja: Še se spreva, ampak traja manj časa, ker mora Sara vse napisati. Ko komunicirava preko listkov, se prepiri ne vnamejo tako močno. Najini prepiri so neverbalni. Kadar je najbolj jezna name, pa jo objamem.
Sara, na kaj pomisliš, ko se zjutraj zbudiš?
Sara: Vsako jutro, ko se zbudim, naredim prostor za lepo. Z Bojanom drug drugega pokrižava in poljubiva še v postelji. Vsako jutro si rečem: Sara, notranje bogata boš lažje stopala po vijugastih poteh, ki jih bo pokazal današnji dan. Ko preženem brezvoljnost in strah, postanem hvaležna za vsak trenutek v novem dnevu, ki mi je namenjen.
Vabljeni k ogledu posnetka celotnega večera:
Fotogalerija dogodka v Antonovem domu:
Foto: Matjaž Maležič
Še nimate svojega izvoda Sarine knjige?
