Če mi čez dan stvari niso štimale, mi zvečer v postelji sploh niso

Odraščala sem brez očeta z mamo samohranilko in 7 let starejšim bratom v zavedanju, da eni pač imajo v družini še očeta, eni ga pa nimamo. Ko sem pri biologiji izvedela, da za novo življenje potrebujemo moškega in žensko, je bil zame to velik šok.

Po pravici povedano me je obšel strah

Kako naj se spolnost sploh živi in odraža v življenju? V meni je bil prisoten »cmok« in strah pred vsem telesnim, saj doma nisem imela nikakršnega zgleda. Tako sem vse v zvezi s spolnostjo izvedela predvsem iz izobraževalnega sistema in družbe vrstnikov, pa tudi kakšen ljubezenski roman se je v mladosti znašel v mojih rokah.

Če pogledam nazaj, pravzaprav ne vem, kdo mi je izmolil, da sem kljub vsemu globoko v sebi nosila pozitiven vtis in podobo o spolnosti, tisto hrepenenje, da je to vendarle nekaj lepega. Sem pa zelo pogrešala, da bi nam kdo v Cerkvi jasneje spregovoril o tej tematiki.

V razburljivih najstniških letih mi je nasproti prišel Matej. Preprost fant, na videz zelo vzoren, malo poseben in moje srce je ob njegovi prisotnosti pričelo hitreje biti. Na skupno pot kot fant in punca sva stopila stara 17 let, mlada, a za vsak korak sem danes, ko gledam nazaj, zelo hvaležna.

Spolni odnosi so samo za takrat, ko hočeš otroke – resno?!

Želela sem si, da bi tudi svoje telo podarila samo nekomu, ki bo želel iti z menoj skozi življenje in ne samo za pet minut, zato sem sprva tudi najine telesne stike (objeme, poljube) zelo omejevala. Imava pa zanimivo anekdoto z enega prvih zmenkov, ko sva se dotaknila tematike spolnega življenja. Matej me je namreč presenetil z izjavo: »Saj spolni odnosi so itak samo za takrat, ko si želiš imeti otroke.« Nisem vedela, ali se heca ali misli resno? In deloval je presneto resno …

Vsak po svoje sva hrepenela po trenutku, ko se bova lahko tudi telesno združila v eno, kot pravi Sveto pismo. Kmalu sva oba dojela, da je spolnost veliko močnejša želja in da je namenjena nečemu več, kot samo zadovoljevanju potreb in hrepenenj. A kako težko je to spraviti v dialog, v odkrit pogovor.

Lahko se podarim v vsem, kar sem

Prišel je poročni dan, težko pričakovana poročna noč in jaz vsa vesela, da se sedaj lahko podarim v vsem, kar sem in kar imam. Kmalu se je najavila Lucija, potem Jakob in kar hitro še Rebeka … In vse bi bilo v redu, ko ne bi bili rojeni s carskim rezom! To dejstvo naju je primoralo, da sva o spolnosti začela razmišljati še malo drugače.

Poleg tega sem postajala nezadovoljna in nerazumljena, saj sem bila ob skrbi za tri male otroke in dom pogosto zelo utrujena, in če mi čez dan stvari niso štimale, mi zvečer v postelji sploh niso. Med naju so se začeli vrivati odtujenost in zagrenjenost ter nerazumevanje tudi glede želje po spolnosti.

Odnos je stkan iz mnogih nitk in spolnost je ena od teh

Če so vse ostale natrgane, je slej ko prej natrgana tudi ta. Zato je bil bon za DiŽ-ev Temeljni seminar za zakonce velik Božji dotik, saj sva počasi s pomočjo redne molitve in prebiranja Svetega pisma začela odstirati tudi težave, ki so se nama dogajale zvečer v postelji.

V pomoč nama je bilo tudi branje knjig na to temo, predvsem pogled Janeza Pavla II. in njegova Teologija telesa. Nekako spontano sva uvedla, da pred spolnim odnosom zmoliva, prižgeva poročno svečo ali pa se vsaj pokrižava, predvsem pa se o tem tudi na glas pogovarjava.

Tako lahko ogenj ljubezni vzplamti vselej

Tako Božjo iskro vedno spustiva medse in verjemite, da vzplamti ogenj Ljubezni tudi takrat, ko je naporen dan za menoj, ko se ne počutim najbolj privlačno … in se vseeno čutim ljubljeno in sprejeto.

Prava osvoboditev je spoznanje, da se tako lahko podarjam možu in mu na viden način pokažem, da ga potrebujem bolj, kot si to upam priznati naglas.

---

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Družina in Življenje.
Vabljeni tudi k ogledu oddaje Najina zakon zgodba z Matejem in Petro BERČAN >