Zgodilo se je v četrtem razredu osnovne šole, ko je sošolec mene in še nekaj drugih fantov povabil k sebi domov, da bi gledali risanko Smrkci. Ko smo se smrkcev nagledali, je našel še kaseto s pornografsko vsebino in nam jo zavrtel.
Od tistega dne nisem bil več jaz
Prihajam iz verne družine, kjer je imela molitev svoje mesto močno zasidrano. Imel sem lepo, brezskrbno otroštvo ob ljubečih starših in mlajšem bratu. Od tistega dne dalje pa nisem bil več jaz, saj se je v meni nekaj prelomilo. Telo mladega fanta je odreagiralo in padel sem v kremplje leva. »Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče koga bi požrl!« (1 Peter 5, 8).
Tu se je moj boj šele začel
Z vstopom na srednjo lesarsko šolo v razred poln fantov se je moj problem in odnos do spolnosti samo še bolj pogrezal v temo.
Znašel sem se v primežu pornografije in samozadovoljevanja, kar je mojo samopodobo porinilo na dno, in s tem sem živel celih 16 let!
Pri 17 letih se mi je življenje nasmehnilo. Spoznal sem Petro, ki je kljub svoji ranjenosti imela nekaj, česar jaz nisem imel. Oseben odnos z Bogom. Jaz sem svoje puščice skušnjave spolnosti, poželenja in strasti začel prefinjeno streljati nanjo, »da ja ne bi kaj posumila, kdo sem v resnici«.
Takrat me ni bolelo, ko sem jo videl ranjeno, saj sem se jaz s svojim grehom počutil še slabše. Hvala Bogu, da nas zakrament sv. krsta varuje pred padci na vseh področjih in me je pot vodila tudi na mladinske duhovne vaje, v družbo, ki si je želela drugačnega življenja. Rad sem tudi zahajal v hribe, na kolo in se umiril v Božjem stvarstvu.
Upal sem, da se bo moja zasvojenost s poroko nekako osvobodila
Saj spolnost med zakoncema ni več greh, kot sem nemalokrat slišal v cerkvenem nauku. A ne vem, zakaj sem se dostikrat počutil, kot da Petra ne sodeluje z mano, vsaj ne tako, kot sem jaz od nje pričakoval.
Velikokrat sem se po spolnem odnosu počutil zadovoljenega, a praznega. In pojma nisem imel, zakaj stvari v postelji ne funkcionirajo.
Po petih letih zakona in treh otrocih sva odšla na DiŽ-ev Temeljni seminar za zakonce. Najprej sem se z vsemi silami upiral, Petra pa me je malo z zvijačo preusmerila, da sem razmišljal o tem, kako bom tam užival: morje, bazen, čolni, večerno presenečenje … In sva odšla.
No, tistega dne pa …
Ko se je izpolnilo vse, kar je bilo obljubljeno, sem naslednji dan zdolgočaseno poslušal predavanje in vendarle zaslišal, da se govori o vrednotah, ki niso samo naše želje, ampak tisto, kar živimo. Še danes ne vem, zakaj me je tako zadelo, a bilo je kot bi mi nekdo potegnil mreno z oči in sem spregledal. Vsi moji grehi so postali vidni in sem jih lahko ubesedil. Po predavanju sem s solznimi očmi najprej vse izbruhal Petri in se končno počutil svobodnega. Opravil sem tudi življenjsko spoved in ponovno postal Božji otrok.
Počasi sem začel plezati iz brezna
Odločil sem se za redno jutranjo molitev in prebiranje Svetega pisma. Počasi so se začele celiti rane v najinem odnosu s Petro. Sedaj veliko skupaj bereva, kar izzove, da se pogovarjava o temah, o katerih se sicer ne bi. In tako so se tista moja pričakovanja in sanje, da me žena kdaj povabi v svoj objem in da pobudo za spolni odnos, uresničile.
Preden se združiva v eno, se vsaj pokrižava, včasih tudi zmoliva Tobijevo molitev na njegovo poročno noč (Tobija 8, 5–8). Velikokrat prižgeva najino poročno svečo in Bog obrne, da se sedaj ob združitvi s svojo ženo počutim res »nebeško«.
Tako sem skupaj z Gospodom stopil na pot svobode, da lahko danes živim osvobajajočo spolnost, ki me z ženo povezuje in ne odtujuje.
»Iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo!« (Matej 7, 7). Včasih je ta pot dolga in naporna, a z upanjem v srcu in vero je mogoč tudi čudež!
Foto: Canva
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Družina in Življenje.
Vabljeni tudi k ogledu oddaje Najina zakon zgodba z Matejem in Petro BERČAN >
