Zmanjkalo nam je drobtin. Kaj pa zdaj?

Kako je mama med kuhanjem kosila izkoristila priložnost in otroke poučila o pomembnosti razlikovanja med potrebo in željo.

Gostujoči avtor

Z otroki kuham kosilo, glavna jed in priloga – kuhana zelenjava. V en glas si vsi zaželijo zelenjavo z drobtinami. Pristavim maslo, ko se maslo stopi, ugotovimo, da je drobtin zelo malo, premalo. Najstarejši hitro razmišlja kako rešiti nastalo situacijo. Pogleda, če je kaj suhega kruha, pomisli, da bi šel prosit k sosedi ali še najbolje, da gre s kolesom po drobtine kar v trgovino.

Tokrat se odločim, da njegovim prošnjam ne popustim. Še nekaj časa vztraja, nato pride še slavno vprašanje: »Zakaj?«

Pojasnim mu, da je to del učenja za življenje.

Odlaganje svojih trenutnih vzgibov in potreb. Da je to nujni del učenja za življenje in je danes odlična priložnost. Močno me je presenetil njegov odziv. Navadno še vztraja, zavrača pomisleke, tokrat pa se samo zamisli in utihne.

V razmišljanju pojemo kosilo, ki je bilo tako dobro, da se ob prihodu moža vsi še enkrat z njim usedejo za mizo in ponovno pojedo kosilo.

Učenje odlaganja potreb v današnji družbi ni vrlina.

Vsekakor to ni zaželeno vedenje v potrošniški družbi. Vzemi, uporabi, zavrzi. Smernice se nakazujejo že ob spočetju otroka, hormonskih testih ali je z njim vse v redu, bo morda potreben splav, pa vse do smrti, ko že v več državah lahko izbiraš med pomočjo pri samomoru ali kar evtanazijo.

Otroci se lahko učijo odlaganja potreb na čisto osnovnem poligonu malih želja. Reklame, njihove slike, spevnost povedanega se v  otroke kar vsrkajo, stalno so v fazi ponovnega predvajanja (»repeat«).

Naši otroci zelo malo gledajo televizijo, večino reklam, če se le da preskočimo. Pa vendar še katero ujamejo. Kasneje jih slišim, kako si jo prepevajo in ne morem verjeti svojim ušesom kar slišim.

So kot gobe, še bolje spužve, ki srkajo kar se dogaja okoli njih. Starši, ne glede na ves vložen napor, jih ne moremo zaščititi pred vplivi. Lahko pa se odločimo, da jih učimo prepoznavati vplive, vzgibe, želje, potrebe.

Z učenjem prepoznavanja občutij jim lahko pomagamo tudi pri učenju odlaganja potreb.

Jih bomo učili odlaganja ali jih bomo prepustili duhu potrošništva?

Marija Mohar

Foto: Unsplash

Tisti poletni teden v Veržeju

Potem ko sva več let od daleč in nekoliko zadržano spremljala navdušene objave o DiŽ-evih tednih družin, je pozimi pred letom dni po nenadnem vzgibu dozorela misel, da se tudi mi prijavimo. Prvi večer po namestitvi in večerji začnemo s programom. Sprašujeva se: Je to res za naju, za nas?
Maja Bitenc

Kaj skuša prikriti blišč decembrskih lučk?

Ko opazujem vso to bleščavo, si ne morem pomagati, da ne bi pomislila: kaj se v resnici skriva za vsem tem? Logično je, da v decembru prižigamo luči. Dnevi so kratki in teme je res preveč. Toda ali ni pretiravanje, ki smo mu priča, znamenje nečesa drugega?
Marjeta Bec

Otroci naj bodo načrtovani in zaželeni. Zakaj?

Ta citat sem zasledila v priročniku za nosečnice pod člankom priznane ginekologinje, ki seveda tik pred tem našteje številne učinkovite metode preprečevanja »nezaželene« nosečnosti. Radi načrtujemo in načrtujemo vse. Koliko prostora pustimo za nepredvidljive dogodke, za katere radi rečemo, da je to Božji načrt?
Gostujoči avtor

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.