Zmanjkalo nam je drobtin. Kaj pa zdaj?

Kako je mama med kuhanjem kosila izkoristila priložnost in otroke poučila o pomembnosti razlikovanja med potrebo in željo.

Gostujoči avtor

Z otroki kuham kosilo, glavna jed in priloga – kuhana zelenjava. V en glas si vsi zaželijo zelenjavo z drobtinami. Pristavim maslo, ko se maslo stopi, ugotovimo, da je drobtin zelo malo, premalo. Najstarejši hitro razmišlja kako rešiti nastalo situacijo. Pogleda, če je kaj suhega kruha, pomisli, da bi šel prosit k sosedi ali še najbolje, da gre s kolesom po drobtine kar v trgovino.

Tokrat se odločim, da njegovim prošnjam ne popustim. Še nekaj časa vztraja, nato pride še slavno vprašanje: »Zakaj?«

Pojasnim mu, da je to del učenja za življenje.

Odlaganje svojih trenutnih vzgibov in potreb. Da je to nujni del učenja za življenje in je danes odlična priložnost. Močno me je presenetil njegov odziv. Navadno še vztraja, zavrača pomisleke, tokrat pa se samo zamisli in utihne.

V razmišljanju pojemo kosilo, ki je bilo tako dobro, da se ob prihodu moža vsi še enkrat z njim usedejo za mizo in ponovno pojedo kosilo.

Učenje odlaganja potreb v današnji družbi ni vrlina.

Vsekakor to ni zaželeno vedenje v potrošniški družbi. Vzemi, uporabi, zavrzi. Smernice se nakazujejo že ob spočetju otroka, hormonskih testih ali je z njim vse v redu, bo morda potreben splav, pa vse do smrti, ko že v več državah lahko izbiraš med pomočjo pri samomoru ali kar evtanazijo.

Otroci se lahko učijo odlaganja potreb na čisto osnovnem poligonu malih želja. Reklame, njihove slike, spevnost povedanega se v  otroke kar vsrkajo, stalno so v fazi ponovnega predvajanja (»repeat«).

Naši otroci zelo malo gledajo televizijo, večino reklam, če se le da preskočimo. Pa vendar še katero ujamejo. Kasneje jih slišim, kako si jo prepevajo in ne morem verjeti svojim ušesom kar slišim.

So kot gobe, še bolje spužve, ki srkajo kar se dogaja okoli njih. Starši, ne glede na ves vložen napor, jih ne moremo zaščititi pred vplivi. Lahko pa se odločimo, da jih učimo prepoznavati vplive, vzgibe, želje, potrebe.

Z učenjem prepoznavanja občutij jim lahko pomagamo tudi pri učenju odlaganja potreb.

Jih bomo učili odlaganja ali jih bomo prepustili duhu potrošništva?

Marija Mohar

Foto: Unsplash

Veržej? Ne, hvala!

Kot aktivna DiŽ-evca se z največjim veseljem redno udeležujeva seminarjev in v tej družbi se vedno počutiva več kot odlično. Ampak Veržej … to pa nikakor in nikoli ni prišlo v poštev! Kaj je tam takšnega, da bi tvegal teden dopusta?
Mojca Koren Lapajne

Če Gospod ne zida hiše

... se zaman trudijo njeni zidarji! Salomonova pesem je najbrž nastala na osnovi njegovih lastnih izkušenj. Tudi naša družina zadnje pol leta izkuša omenjeni psalm na svoj način. Konkretno. Čeprav se zdi odločitev za gradnjo prizidka z rojstvom 6. otroka samoumevna, so naši »brlogi« lahko kaj hitro tudi preveliki ...
Anže Čelik

Septembrska hektika, preobremenjena mama in kaplje v času

Zadnje dni avgusta vsi starši vedo, kako zelo si učitelji zaslužijo svojo plačo. Ne spomnim se več, kje sem pobrala to »modrost«, sem se pa konec počitnic res pogosto spomnila nanjo. Pa ne toliko zaradi svojih otrok, ki so obdobje nujnega varstva in animacije že prerasli, ampak zaradi pogovorov s prijateljicami in znankami: "Komaj čakam, da se spet spravimo v tirnice, otroci so čisto razštelani ..."
Saška Ocvirk

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.