“Za mojo družino” (Gorenjska odprava Odmika za moške 2022)

Še en odmik je uspel. Res je bil po udeležbi polovičen (6 mož), je pa vseeno dosegel svoj namen. Polni lepih vtisov in obogateni z novi izkustvi in spoznanji smo se vrnili v svoje domove, k svojim najdražjim.

5 dni nas je povezalo …

… in radi se bomo spominjali vseh doživetij na skupni poti, od naporne hoje pod žgočim soncem do počitka v senci ob mrzlem pivu, od molitev pri kapelicah in križih do svetih maš v čudoviti naravi, od resnih nagovorov in razmišljanj do šal in smeha na naš račun, od suhega kruha do sočnih zrezkov, vseh vrst namakanja in osvežitev od znotraj, od zunaj, od zgoraj, od spodaj – vključno z Božjim žegnom.

Pot od Kranja do Bleda (seveda po ovinkih, gor in dol) in lepote, ki smo jih bili deležni v petih čudovitih dneh se nam bodo globoko vtisnile v spomin. Pa ne samo to. Tudi izziv hoje, ki ni bila lahka in je vključevala mnogo vzponov in spustov, tudi divjine, odpovedovanja, žuljev, bolečin, bo marsikoga spominjala na naša življenja, ki so mešanica vsega.

Da bodo te izkušnje postavile Boga in najbližje na pravo mesto

Svoje je dodal tudi brat Jurij, ki nam je pripravil nekaj lepih nagovorov in je iz življenja sv. Pavla izbrskal kar nekaj kosti za glodanje. Deležni smo bili tudi izrednega gostoljubja in pozornosti vseh, ki smo jih srečali na poti.

Verjamem, da je bilo na poti veliko osebnega razmišljanja, veliko novih spoznanj, ki jih bomo vsi skupaj uporabili za gradnjo odnosov za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej – kot pravimo v Družini in Življenju. Verjamem, da bo tale naša pot močno zaznamovala naše odnose z Bogom, z ženo, z otroki, z bližnjimi, … in da bodo te izkušnje postavile Boga in najbližje na pravo mesto.

Slavko

---

Pomembna duhovna izkušnja, da se povežemo z Bogom in med seboj

Celotna izkušnja odmika je bila zame zelo dobra. Naša skupina je bila majhna, morda nas je pa prav to še bolj povezalo. Že prvi občutki, ko smo se odpravili iz Kranja, so bili zelo dobri. Takoj je bilo čutiti neko povezanost med nami, čeprav se večinoma nismo poznali. Trasa, ki smo jo prehodili, je bila res izjemna, lepota Božjega stvarstva človeka pusti brez besed. A če je že narava tako lepa, kakšen je šele Bog, kakšna je šele večnost.

Pa moram omeniti, da je bila trasa obenem zelo zahtevna, po mojem mnenju še najbolj zadnja dva dneva. Včasih se mi je sicer zdelo malo butasto, da delamo take ovinke, a konec koncev ni bil namen, da bi osvajali vrhove oz. da bi prehodili neko pot v najkrajšem možnem času. To mi je počasi postajalo jasno. Navsezadnje je bila pomembna duhovna izkušnja, da se povežemo z Bogom in med seboj. Bog nas je res blagoslavljal; po ljudeh, ki nam jih je pošiljal na pot, po vremenu, po nas samih, … Skratka, res lepa izkušnja duhovnosti, prijateljstva, moškosti, vzdržljivosti in še bi se našlo. Hvala vsem možem, da smo lahko to pot prehodili skupaj.

Br. Jurij

---

Vključeval sem jih v molitev in hojo

Pa sem ga dočakal, odmik 2022 … Mnoga pričakovanja, fizični napor, brezpotje, veliko izpraševanja, še več pogovorov, duhovni nagovori, prijatelji. Vse to in še več zgodb se je ustvarilo na našem popotovanju, romanju od kapelice do kapelice, od cerkve do cerkve, od lepote enega do lepote drugega kraja vse do Bleda ter gostoljubju, dobroti nesebičnih ljudi, ki smo jih srečevali.

Vzdržljivost posameznika, povezanega z duhovnim odmikom z nagovori duhovnega spremljevalca Jurija me je navdihovalo, da sem premagoval pot korak za korakom. Ob tem sem se rad spominjal žene in otrok, moje mame, ki živi s Parkinsonovo boleznijo, ter ostalih prijateljev, jih vključeval v molitev in hojo, ki je na trenutke z težkim nahrbtnikom in težje prehojenim terenom predstavljalo pot na Oljsko goro.

Naša skupnost pohodnikov, bratov si je ob težavah pomagala in s skupnimi močmi smo premagovali kilometre. V teh redkih življenjskih situacijah človek hočeš ali nočeš doživi preobrat. Od mene pa je odvisno, koliko … Bolj kot spustim Njega blizu, lažja postaja pot … Pot z Njim.

Aleš

---

Preizkušnja, ki smo jo skupaj uspešno premagali

Letošnjega odmika sem se udeležil z istim namenom kot lani, torej kot romanja za mojo družino, da bi jih Bog varoval in vodil po pravih poteh. Je pa bil odmik zahtevna preizkušnja, fizična in posledično tudi psihična in sem vesel, da sem ga skupaj z možmi tudi uspešno premagal.

Res je lepo, ko se po naporni turi zvečer lahko še pogovoriš v moškem krogu o vseh križih in lepih stvareh v zakonu. Vidiš, da je podobno tudi pri drugih, ne samo pri tebi doma. In prav je, da si možje povemo, kaj nas tare in kako to rešujemo doma. Taka informacija lahko pomaga …

Odmiki so res prava stvar, tudi zato, da vidimo, koliko je še dobrih ljudi po svetu, da ne bomo samo nergali. Mi nismo doživeli ene slabe izkušnje v petih dneh pohoda. Hvala organizatorjem, še posebej Slavku, ki nas je vodil skozi lepe kraje in bratu Juriju za duhovno podporo.

Boštjan

---

Semena, iz katerih lahko zraste kaj več

Pogosto razmišljam o prijateljstvu. Občasno se zavem, da smo ljudje kljub vsemu samotarji. Da iščemo različne priložnosti za tkanje trajnejših vezi, prijateljstev, ki morda ostanejo, kjer ljudje s Kristusovo strpnostjo tolerirajo naše muhe. Ta odmik je ena takih priložnosti. Nisem prepričan, če sem pri tem uspel. Morda bo drugič bolje. Morda sem zgolj posadil semena, iz katerih lahko zraste kaj več in je tudi to dovolj dobro. Bodimo Bogu hvaležni za nova poznanstva.

Miha 

---

Še dolgo bom črpal iz te izkušnje

Ko sem se odločal za prijavo, me je kar malo skrbelo, saj se je trasa zdela vse prej kot lahka. Obenem pa je bil izziv zato še večji. Dober teden prej sem se z vso resnostjo lotil “treninga” ter sklenil slediti preizkušenim Aleševim napotkom. Zahvaljujoč temu sem pohod končal brez enega samega žulja.

Že ob prihodu na zbirno mesto v Stražišču sem imel občutek, da sem v “pravem trenutku na pravem mestu”. Takoj sem se počutil sprejetega, kot da smo stari znanci, občestvo, klapa … In ta občutek se je v naslednjih dneh le še stopnjeval. Skupaj na poti s podobnim poslanstvom, strahovi in negotovostjo. Vzponi in spusti, skupna molitev, globoki pogovori, veselje in smeh, srečevanja dobrih ljudi … življenje! P. Jurij nam je na zelo iskriv način približal življenje in duhovnost sv. Pavla. Vrhunec vsakega dneva pa je bila sv. maša in večerne podelitve. Čutim, da bom lahko še dolgo črpal iz te lepe in bogate izkušnje. To so bili dnevi, ki jih je dal Gospod.

Jože

---

Foto: Slavko Štern