Vzgojne koristi dolge vožnje

Ko otrok začne govoriti in spraševati, je zelo pomembno, da mu znamo dati nepopolne odgovore. Ta ugotovitev je bila posebej skeleča zame, kajti kako naj me otrok spoštuje, če mu ne znam znanstveno pojasniti vsake malenkosti?

David Križman

Par ur vožnje do letovišča vsako leto pride ravno prav za dobri stari angleški rock. Vsaj po navadi je veljalo to tiho pravilo. A edina konstanta v življenju so spremembe, zato po nekaj kilometrih, ko otroci zaspijo, utišava Freddieja, Micka, Johna in Paula ter raje poiščeva kakšno predavanje.

Ne vem, zakaj mi po uvodu sili v misli tisti vic: Kakšna je razlika med pravim moškim in copato? Moški kuha slive za šnops, copata pa za marmelado :

Čeprav mi na začetku menjava standardov ni najbolj sedla, sem danes hvaležen, da sva jo naredila. Čas vožnje je dobro modro izkoristiti, gre za ure, kjer dobijo priložnost teme, ki v vrvežu vsakdanjika ne najdejo svojega mesta. V avtu jim pač ne moreš ubežati – ne samo v metaforičnem smislu. Večinoma izbereva predavanja o vzgoji in odnosih, ti dve nalogi jemljeva za prednostni.

Predavanja Bogdana Žorža in kritika ter kritizerstvo

Tako sva naletela na predavanje pokojnega Bogdana Žorža, ki je razlagal o vzgoji za kritičnost. Neverjetna spoznanja! Najprej nama je pojasnil dva pojma, ki jima nisva pripisovala večjih pomenskih razlik: kritičnost in kritizerstvo.

Kritika namreč vodi in usmerja želja po resnici, odprt in pripravljen je na odkrivanje ter prepoznavanje napak v svojem življenju. Tak človek dvomi in išče.

Kritizerja pa resnica ne zanima, ker jo poseduje. Vse, kar ni v skladu z njegovo resnico in kar ne prinaša ugodja, brezpogojno zavrača. Zanima in vodi ga sla po moči, ki je močan polnilec takega vedenja. Obenem je tu prisotna tudi nepripravljenost za priznavanje lastnih napak.

Se vam odvrti kakšno ime, ko pomislite na ljudi v svojem življenju? Meni so se vrtela kot na ‘trotel bobnu’. Kritikov sem poznal malo, a enega dobrega: sebe. Danes se tolažim, da bi tudi sam prišel do spoznanja, da tako razmišljanje ni značilno za kritika, za katerega se tako rad izdajam. V avtu mi je to resnico takoj povedala Ines.

Spremenil bom svet! Če ne svet, vsaj sistem …

Ko sem začel poučevati, sem bil prepričan, da bom spremenil svet. Če ne sveta, vsaj sistem; če ne sistema, pa vsaj ureditev šole – in to v nekaj mesecih.

Ničesar in nikogar nisem spremenil – vsaj ne v taki meri. Videl sem, da bom spreminjal, če bom najprej začel pri sebi, kajti samo tako lahko upam, da v kom zasadim kal, ki mu bo v razmislek.

Tako se začnejo spremembe in prej, ko prideš do tega spoznanja, manj stresno je. Tako spreminjamo v vseh vlogah, ki jih igramo na tem svetu, še posebej kot starši.

Kako torej vzgojiti kritičen um?

Začne se z zapovedmi in prepovedmi. Otrok mora poznati meje, saj ne more govoriti o prestopanju mej drugih tisti, ki jih sam ne pozna. Istočasno mu je treba zgodaj nuditi možnost, da išče, in možnost, da dvomi.

Ko otrok začne govoriti in spraševati, je zelo pomembno, da mu znamo dati nepopolne odgovore. Ta ugotovitev je bila posebej skeleča zame, kajti kako naj me otrok spoštuje, če mu ne znam znanstveno pojasniti vsake malenkosti? Nič hudega ni, če mu priznamo, da nečesa ne vemo ali ne poznamo. Saj veste, katero vprašanje in kateri odgovor sta najbolj neumna? Tisto vprašanje, ki ga ne zastavimo, in tisti odgovor, ki si ga izmislimo.

Zadeva ni preprosta, v skušnjavo nas že vlečeta dva enostavnejša vzgojna modela: vzgoja v slepi pokorščini, s katero otroku lomimo hrbtenico in ga vzgajamo za naivnost, ter permisivna vzgoja, ki že nekaj let kaže, kakšna polomija je v praksi.

Ob izvozu za Kranjsko Goro sem si želel, da bi dopustovali kje dlje. Res sva bila ponosna na kakovostno izkoriščen čas vožnje, a sva morala ohladiti glave, kajti napake v vzgoji, ki jih delava, pogrejejo duha in telo.

Prižgala sva nazaj stare dobre hite. Bogdan naju je soočil z izjemnimi resnicami in pomislila sva, kako dobro bi bilo, da jih uzavestiva in da postanejo večne, kot so uspešnice, ki nama krajšajo pot.

Članek je bil najprej objavljen v Reviji Družina in Življenje, september 2020

Foto: Free-Photos, Pixabay

Septembrska hektika, preobremenjena mama in kaplje v času

Zadnje dni avgusta vsi starši vedo, kako zelo si učitelji zaslužijo svojo plačo. Ne spomnim se več, kje sem pobrala to »modrost«, sem se pa konec počitnic res pogosto spomnila nanjo. Pa ne toliko zaradi svojih otrok, ki so obdobje nujnega varstva in animacije že prerasli, ampak zaradi pogovorov s prijateljicami in znankami: "Komaj čakam, da se spet spravimo v tirnice, otroci so čisto razštelani ..."
Saška Ocvirk

Prvi šolski dan? Blagoslavljajte!

Prvi šolski dan. Vas skrbi, kako bo šlo letos otrokom v šoli? Blagoslavljajte svoje otroke. Vas skrbi, kako se bodo razumeli s sošolci? Blagoslavljajte njihove sošolce. Se sprašujete, ali boste zmogli natempirane dneve in polne urnike?
Marjeta Bec

Kako sem otroke načrtno naučila 14 citatov Svetega pisma

Bilo je točno 14 dni do velike noči. Duhovnik nas je pri pridigi spraševal, če znamo kakšen citat iz Svetega pisma na pamet. Po obrazih sožupljanov sodeč nihče ni bil navdušen, da bi mu iskreno odgovoril. Bolj malo. Morda citat, ne pa reference. Potem je otroke spodbudil, če danes začnejo in osvojijo en citat na dan, jih do velike noči znajo 14. V resnici sem to spodbudo potrebovala jaz ...
Meta Zajec Bevk

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.