Pri starševstvu se učite iz napak drugih

,

Človek namreč ne živi dovolj dolgo, da bi vse napake naredil sam in se potem učil iz njih. Sploh pa je učenje iz lastnih napak lahko trda šola.

Včasih bi bilo bolje, da bi poslušal kakšen nasvet več in naredil kakšno napako manj. Žal pa je človek že od Adama naprej nagnjen k temu, da dela napake in, kar je še huje, iste napake celo ponavlja, ne da bi se iz njih kaj naučil.

Pri vzgoji svojih otrok sem pogrnil na celi črti

Ne vem, če sem jih prav vzgajal oziroma sploh kaj vzgajal. Pa saj nisem imel časa za to! Tega ne pravim zato, da bi se izgovarjal – samo dejstva navajam.

Takrat sem se spopadal s svojimi boleznimi, besen, zakaj se to dogaja ravno meni. Preden so mi diagnosticirali kronično vnetje črevesja, sem na infekcijski kliniki po štiridesetkrat dnevno hodil sedet na stranišče. To je lepo povedano, dejansko pa sem imel tako drisko, kot bi hotel izločiti lastne možgane.

Po desetih dneh sem končno dobil prava zdravila in diagnozo. Driska se je začela počasi umirjati, sam pa sem se še mesece sestavljal.

O zgodovini mojega revmatizma pa tokrat ne bi izgubljal besed. Da boste vedeli, kakšen sem, si bom izposodil izjavo kardinala Tomaša Špidlika, ki je rekel: »Moj oče je bil revmatik. Bil je težak človek.«

Zaradi vseh bolezni sem zamudil obdobje vzgoje svojih otrok

Pravzaprav sem zamudil še marsikaj drugega. Ker je tako, da bolezen diktira svoj tempo življenja in postavlja drugačne prioritete.

Ko končno prideš do spoznanja, da je tvoje življenje zmešnjava, napak ne moreš več popraviti, lahko jih samo obžaluješ. Tako tudi svoje napake pri vzgoji.

Takrat nisem bral nobenih priročnikov o vzgoji. Kolikor vem, jih tudi moji starši in stari starši niso, pa so kar zvozili. Kar sem že solil pamet svojim otrokom, je bilo bolj v stilu pridiganja in filozofiranja.

Še zdaj rad pridigam in filozofiram, da žena kar zavija z očmi. Moja najljubša filozofska teza je (zgoraj omenjena), da se moramo učiti iz napak drugih, ne pa ponavljati njihove napake.

Pravijo, da otroke vzgajamo (tudi) s svojim zgledom. Zdaj vem, da sem jim bil bolj slab zgled. Kdo pa ima rad tečnega »fotra«, ki ves čas drži prst na sprožilcu svoje jeze? Ki ima vedno prav in teži za vsako malenkost ter hoče imeti popolne otroke?

Pa vendar se mi je zdelo, da ne delam nič narobe, saj sem se trudil, da bi vzgajal po najboljših močeh. Šele ko sem bral »Čas prekratkih hlač« Karla Gržana, se mi je posvetilo, koliko napak sem naredil pri vzgoji svojih otrok, koliko notranjih ran sem jim nevede povzročil.

Morda me bodo nekoč razumeli … in odpustili … predvsem pa ne ponavljali mojih napak, ko bodo vzgajali svoje otroke!

Ko sem razmišljal o njihovi prihodnosti, jim nisem težil, da bi šli po mojih službenih stopinjah, ker sem videl, da niso navdušeni nad pisarniškim delom. Sploh pa, za pravega bančnika moraš imeti nekaj v sebi, sicer si lahko samo nesrečen v svojem poklicu. Nesrečnih v svojem poklicu pa je že tako preveč.

Mimogrede, sam sem bil v svojem poklicu bančnika srečen in zadovoljen (in to navkljub nekaterim nadrejenim, ki niso vedeli, da obstaja življenje tudi izven banke).

Moja napaka je bila, da nisem verjel v sanje svojih otrok

Kaj šele, da bi jih spodbujal. Na primer, ko je najstarejši oznanil, da ne bo več študiral in da se bo ukvarjal s fotografijo in videom. Halo? Mislim, kako naj bančnik razume, da se da zaslužiti tudi s fotoaparatom?

Pa sem ga pustil, misleč da ga bo že minilo, ko bo ugotovil, kakšno je dejansko stanje. Vendar mi že tri leta dokazuje, da sem sem motil. Delovnik ima sicer nemogoč, skoraj morilsko dolg, ampak je zadovoljen v svojem poklicu. In če je otrok zadovoljen, morajo biti tudi njegovi starši srečni, kajne?

Sedaj mi je že jasno, da moram biti pri drugih dveh sinovih potrpežljiv, da zaključita s šolanjem in si najdeta službo, ki jima bo v veselje. Da moram malo stisniti zobe, kadar se mi zdijo njuni pogledi in načrti malce »odštekani« in verjeti v njune sanje.

Ali kot je rekel Albert Einstein: »Ko vsi vedo, da nečesa ni mogoče narediti, se pojavi nekdo, ki tega ne ve, in to naredi«.

Foto: Unsplash

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.