nebesa
Videti Božje obličje ali rešitev vseh problemov?
Večkrat sem si v življenju že zaželel videti Božje obličje. Ta želja se mi vedno porodi kot slutnja, da bodo potem vsi moji problemi negotovosti, šibkosti, neodločnosti, … rešeni. Da bom nekako v stanju nebes. Vse lepo in prav, vendar moram najprej do konca odigrati svojo vlogo na tem svetu.
“Na tem svetu smo le popotniki. Odhajam domov.”
Moja nona je bila skromna in preprosta ženica iz manjše istrske vasi, a hkrati ženska globoke vere, upanja in ljubezni. Ko je bila tudi sama na smrtni postelji, smo se šli poslovit od nje. Gledala sem jo, nemočno in nebogljeno, ter začutila, da bo kmalu prišel njen čas, zato si nisem mogla kaj, da ne bi jokala. Nona ni sprejela mojega joka in me je bodrila ...
Koliko ljudem si pokazal, da sem Ljubezen?
Včasih sem si Boga predstavljal kot strogega sodnika, ki našteva moje neumnosti in se privoščljivo nasmiha, ker jih je preveč in za take pač ni prostora pri njem. Bal sem se ga, zato sem se raje skrival pred njim. Danes je slika veliko prijaznejša: predstavljam si sodnika, ki bo pritekel, me objel in nekaj časa ne bova govorila.
Kristjani smo nekaj posebnega, a ne kažemo podobe, ki bi nam jo kdo hotel zavidati
Kristjani kot sol zemlje smo nekaj posebnega. Drugi nas imajo že dva tisoč let za čudake, ampak dejansko smo pravi zvezdniki ... Boga imamo za očeta, Jezus je naš odrešenik, za pomoč pa imamo Svetega Duha!
Noč čarovnic je nemočen poskus spoprijemanja ljudi s strahom pred smrtjo
Ker v sodobni družbi ne vemo, kaj bi z njo, se iz smrti norčujemo in jo želimo odpraviti na šaljiv način. A ne lahkotnost ne strah ne moreta dati odgovora na vprašanje o smrti.
