“Ta trapasta maša”

Z ženo pogosto razmišljava o smislu, pomembnosti in učinku obiskov svetih maš. Sveto mašo bi rada bolje približala najinim otrokom. Pa je to res v najini moči?

Anže Čelik

Ko z ženo naznaniva udeležbo pri sveti maši (bodisi v nedeljo zjutraj ali pa med tednom), se iz otrok vsuje plaz pritožb: »Ma zakaj že spet h tej maši«, »Maša je trapasta«, »Zmeraj moramo hodit k maši« … Še tako mirno nedeljsko jutro se včasih sprevrže v eno samo prerekanje in prepričevanje.

Ker se imamo za kaj zahvaliti

Najin recept za umiritev situacije je navadno refleksija preteklega dneva oz. tedna. To pomeni, da skupaj z otroci pregledamo, za kaj vse smo lahko Bogu hvaležni. Da nič ne pride samo od sebe. Nič ni samoumevnega. Poleg tega pa jih spodbudiva, da tudi sami kaj prosijo.

Zanimivo je opazovati, kaj vse takrat prihaja iz otroških src. Četudi smo bili še malo pred tem vsi »na obratih«, se otroci sedaj trudijo poiskati dogodke, ob katerih čutijo hvaležnost. Dogodke, katere skupaj nesemo pred oltar.

Mukotrpna ura

Navadno ta preprosta otroška »gorečnost« traja do berila oz. evangelija, potem pa se začne dolgočasenje med pridigo. Z ženo seveda otroško kratkočasenje tolerirava, v kolikor to ne moti okolice.

Večkrat se zgodi, da ob vseh »psssst« preslišim evangelij, pridigo lovim le po delčkih … skratka, nisem zbrano pri sveti maši. Še manj pa imajo od maše otroci, vsaj z mojega vidika gledano. Logično je, da se jim vse skupaj slej ko prej »upre«.

Takih je Božje kraljestvo

Seveda se z ženo pogosto sprašujeva in razmišljava o smislu, pomembnosti in učinku obiskov svetih maš. Sveto mašo bi rada bolje približala najinim otrokom. Pa je to res v najini moči? Sva res za to tudi poklicana? Ali je dovolj le zgled?

Živo nama je v spominu dogodek, ki potrjuje, da Duh veje, kjer hoče. Ko si je najstarejši sin odrezal palec desne roke, so ostali člani družine doma molili za uspešno operacijo in okrevanje.

Petletni sin (drugi po vrsti) je za nekaj časa izginil. Kasneje nama je zaupal da je šel v svojo sobo molit pred podobo Usmiljenega Jezusa. Z ženo sva ostala brez besed – hvaležna in hkrati tako omejena. Gospodova pota res niso naša pota.

Najina in Božja vloga je nenadomestljiva

Preko podobnih zgodb počasi spoznavava, kaj otroku lahko dava midva, kot starša, kaj pa je dar od Boga. Njegove vloge ne moreva (niti ne smeva) prevzemati. To bi zaradi najine omejenosti vodilo v pogoste konflikte z otroci, najino izgorelost, razočaranja …

Želim si, da bi se bolje zavedal tega, da največ lahko dajem le preko zgleda (Janez 13,15). In otroci so odlični prav v »kopiranju« nas samih.

Ko ti rečejo, da si nesposoben: Kaj zdaj?

V petinsedemdeseti epizodi podkasta Odnosi so zakon je Benjamin Siter gostil Davida Sipoša, znanega slovenskega režiserja in lastnika produkcijske hiše Studio Sipoš. Pogovor je razkril ozadje Davidove poti, ki je morda še niste poznali. Prepletena je z odkrivanjem talenta, gradnjo odnosov in trdnim zaupanjem v Božjo previdnost. Je navdih za vse, ki iščejo svoje poslanstvo in želijo živeti polno življenje, prepleteno z vero in smislom.
Uredništvo

Za dan žena sem dobila … vrečko kamnov

Ob možu in otrocih se mi je dojemanje tega dne spremenilo. Ta dan za moje najbližje pomeni priložnost, da me razveselijo, da mi povedo, koliko jim pomenim. Moj izziv je, da sprejmem njihov izraz ljubezni do mene. Štiri dni po dnevu žena pa sem dobila posebno presenečenje ...
Jana Kuzma

Kaj skuša prikriti blišč decembrskih lučk?

Ko opazujem vso to bleščavo, si ne morem pomagati, da ne bi pomislila: kaj se v resnici skriva za vsem tem? Logično je, da v decembru prižigamo luči. Dnevi so kratki in teme je res preveč. Toda ali ni pretiravanje, ki smo mu priča, znamenje nečesa drugega?
Marjeta Bec

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.